Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 30.9.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nemški glasbeni teoretik, skladatelj in organist Justin Heinrich Knecht se je rodil 30. septembra leta 1752. Bil je plodovit skladatelj, pisal je glasbo za gledališče in bogoslužja, organiziral koncerte in poučeval glasbeno teorijo, akustiko, estetiko, kompozicijo in različna glasbila. JUSTIN HEINRICH KNECHT: JEZUSOVO VSTAJENJE, tonska slika za orgle, v kateri so uprizorjene: \t1. Grozljiva tišina groba \t2. Jutranja zarja nenadoma izgine \t3. Zemlja se strese \t4. Angel pride iz nebes in odvali kamen \t5. Jezus vstane iz groba \t6. Stražarji vztrepetajo \t7. Zmagoslavni spev angelov Orgle: ROLAND MUHR Svetovno znani sovjetski violinist, violist in dirigent David Ojstrah se je rodil 30. septembra leta 1908. V svoji bogati karieri je sodeloval s pomembnimi orkestri in glasbeniki z vsega sveta ter je tudi sam napisal več del za violino. Velja za enega najpomembnejših violinistov 20. stoletja. LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR ŠT. 3 V ES-DURU, OP. 12 \t1. ALLEGRO CON SPIRITO \t2. ADAGIO CON MOLT' ESPRESSIONE \t3. RONDO: ALLEGRO MOLTO Klavir: LEV OBORIN, Violina: DAVID OJSTRAH Sir Charles Villiers Stanford se je rodil na današnji dan leta 1852. Bil je angleško-irski skladatelj, učitelj glasbe in dirigent. CHARLES VILLIERS STANFORD: \tJUTRANJI OBRED V B-DURU, OP. 10 \tTE DEUM V B-DURU ZBOR KATEDRALE V ELYJU, Orgle: GERALD GIFFORD, Dirigent: ARTHUR WILLS Norveški romantični skladatelj, dirigent in violinist Johan Severin Svendsen se je rodil na današnji dan leta 1840. Leta 1871 je skupaj z Edvardom Griegom v Christianii ustanovil Glasbeno društvo, predhodnika Filharmoničnega orkestra iz Osla, in nato nekaj časa tam deloval kot dirigent, potem pa je postal šef dirigent Kraljevega gledališkega orkestra v Köbenhavnu. JOHAN SVENDSEN: FESTIVAL POLONAISE OP. 12 Orkester: SINFONIA VARSOVIA, Dirigent: PAWEŁ KAPUŁA Franjo Luževič je umrl na današnji dan leta 1981. Bil je pevski pedagog, pevovodja, skladatelj in organist, ki je pustil velik pečat v širšem slovenskem prostoru, predvsem na območju Ptuja in Podravja. FRANJO LUŽEVIČ: TRI SKLADBE ZA KLAVIR \t1. RONDO \t2. SCHERZO \t3. MENUET Klavir: LEON ENGELMAN

07:00
Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

07:25
Glasbeni poudarki

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Še dveh obletnic se bomo spomnili v nadaljevanju Glasbene jutranjice. Najprej ... Ukrajinski skladatelj in pianist Valentin Vasiljovič Silvestrov danes slavi 85 let. Rodil se je v Kijevu ter tam tudi študiral in deloval, ob ruskem napadu na Ukrajino pa je prebegnil v Berlin. VALENTIN VASILJOVIČ SILVESTROV: ŠTIRI DUHOVNE PESMI \t2. DITIRAMBIČNA \t3. HERUBINSKA \t4. ALELUJA Zbor: SLOVENSKI KOMORNI ZBOR, Dirigent: MARTINA BATIČ Ameriški violončelist brazilskih korenin Aldo Simoes Parisot se je rodil 30. septembra leta 1918. Bil je priznan solist pa tudi profesor in je poučeval na več uveljavljenih šolah, med drugimi na Juilliardu in kar šestdeset let (vse do smrti leta 2018) na glasbeni šoli Yale. JOSEPH HAYDN: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER ŠT. 2 V D-DURU, HOB. VIIB/2 \t1. ALLEGRO MODERATO \t2. ADAGIO \t3. RONDO: ALLEGRO ORKESTER DUNAJSKE DRŽAVNE OPERE, Violončelo: ALDO PARISOT, Dirigent: HANS SWAROWSKI

08:00
Lirični utrinek: Janez Menart: Balada o platanah

Na včerajšnji dan leta 1929 se je rodil Janez Menart, eden najbolj priljubljenih slovenskih pesnikov. Uveljavil se je s pesniškimi kolegi Zlobcem, Pavčkom in Kovičem v Pesmih štirih, nato pa ustvaril obsežen in dragocen pesniški in prevajalski opus. Njegovo pesem Balada o platanah je leta 2007 interpretiral dramski igralec Karel Brišnik.

Zadnji del Glasbene jutranjice smo danes naslovili Prva dunajska šola. Gre za oznako, pod katero združujemo ustvarjalnost treh skladateljev iz obdobja klasicizma na Dunaju: Josepha Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ludwiga van Beethovna. Izraz je prvi uporabil avstrijski muzikolog Raphael Georg Kiesewetter leta 1834, ki je za člana štel le Haydna in Mozarta, pozneje pa so muzikologi na seznam dodali še Beethovna. Ti skladatelji so se med sabo poznali: Haydn in Mozart sta občasno skupaj muzicirala, Beethoven pa se je nekaj časa izobraževal pri Haydnu, niso pa ustanovili šole v smislu premišljenega sodelovanja, značilnega za šole 20. stoletja, kot sta bili recimo Druga dunajska šola ali skupina Les Six. Izraz je torej zgolj skupno poimenovanje treh vplivnih in še danes priljubljenih skladateljev. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali dela vseh treh, nekaj časa pa bomo namenili tudi njihovih učiteljem, ki so ustvarjali glasbeni svet, ki je obkrožal te tri skladatelje, ter so kot vplivne osebe v njihovih življenjih gotovo vplivali na razvoj njihovega kompozicijskega sloga. Začenjamo z najstarejšim iz trojice, Josephom Haydnom, oziroma z njegovim učiteljem. Haydnovi starši niso bili glasbo izobraženi, so pa imeli radi glasbo in so tako hitro opazili Haydnov talent. V uk so ga poslali k sorodniku Johannu Matthiasu Frankhu, od tam pa se je njegova pot nadaljevala pod vodstvom Georga Reutterja mlajšega, ki je bil na vrhuncu svoje ustvarjalnosti medna najpomembnejši skladatelj na Dunaju. GEORG VON REUTTER II: KONCERT ZA TROBENTO ŠT.1 V C-DURU \t1. ALLEGRO \t2. ANDANTE UN POCO \t3. ALLEGRO KOMORNI ORKESTER FRANZA LISZTA IZ BUDIMPEŠTE, Trobenta: EDWARD H. TARR Zdaj pa glasba enega izmed učencev pravkar slišanega skladatelja in prvega člana prve dunajske šole, ki se mu bomo posvetili, Josepha Haydna. Oče simfonije in godalnega kvarteta, kot ga danes imenujemo zaradi prispevka, ki ga je imel pri razvoju teh oblik, je velik del svoje kariere preživel kot dvorni glasbenik družine Esterházy na njihovem gradu Eszterháza. Ker ni smel potovati, je bil dolgo izoliran od drugih skladateljev in novih tokov v glasbi, tako je bil, kot se je izrazil sam, "prisiljen ustvarjati izvirno glasbo". Kljub temu je njegova glasba zvenela tudi marsikje drugje kot le na dvoru Esterhazy in Haydn je bil vrsto let eden najslavnejših evropskih skladateljev. JOSEPH HAYDN: SIMFONIJA V D-DURU, HOB. I: 6, JUTRO \t1. ADAGIO - ALLEGRO \t2. ADAGIO - ANDANTE - ADAGIO \t3. MENUET IN TRIO \t4. FINALE: ALLEGRO SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Glasbeno vodstvo: BENJAMIN ZIERVOGEL Tako je izzvenela glasba prvega izmed treh članov Prve dunajske šole, ki ji posvečamo zadnji del današnje Glasbene jutranjice. Joseph Haydn je bil neposredno povezan z drugima dvema članoma šole, bil je namreč mentor in prijatelj Wolfganga Amadeusa Mozarta ter eden izmed učiteljev Ludwiga van Beethovna. Velik del svojega življenja je preživel na dvoru Esterhazy, kjer pa je bil osamljen in je pogrešal svoje prijatelje z Dunaja. Med drugimi tudi Mozarta, s katerim sta se spoznala okrog leta 1784 ter sta občasno tudi skupaj muzicirala, izvajala godalne kvartete (še s Carlom Dittersom von Dittersdorfom in Johannom Baptistom Wanhalom). Haydn je bil navdušen nad Mozartovo glasbo in jo je pogosto hvalil, Mozart pa se je na to čast odzval s šestimi kvarteti, ki jih je posvetil Haydnu in jih danes tudi označujemo kot Haydnove kvartete. Med njimi je tudi ... WOLFGANG AMADEUS MOZART: GODALNI KVARTET ŠT. 19 V C-DURU, DISSONANCE, K. 465 \t1. ADAGIO - ALLEGRO \t2. ANDANTE CANTABILE \t3. MENUET: ALLEGRO \t4. ALLEGRO MOLTO GODALNI KVARTET DISSONANCE: Violina: JANEZ PODLESEK in MATJAŽ MATEVŽ POROVNE, Viola: OLIVER DIZDAREVIĆ, Violončelo: KLEMEN HVALA Drugi predstavnik prve dunajske šole je bil to, Wolfgang Amadeus Mozart, ki je drugi tudi po starosti, in sicer je bil 24 let mlajši od malo prej slišanega Josepha Haydna. Nekoliko starejši od Haydna pa je bil oče Wolfganga Amadeusa Mozarta, Leopold Mozart, violinist in tudi prvi Mozartov učitelj. V glasbeno zgodovino se je zapisal predvsem kot oče verjetno najbolj znanega skladatelja sploh, vendar je tudi sam pisal glasbo, še posebej pomemben pa je bil kot pedagog in kot tak avtor Traktata o temeljnih načelih igranja violine. LEOPOLD MOZART: SIMFONIJA V G-DURU, NOVA LAMBAŠKA \t1. ALLEGRO \t2. ANDANTE UN POCO ALLEGRETTO \t3. MENUETTO \t4. ALLEGRO TORONTSKI KOMORNI ORKESTER , Dirigent: KEVIN MALLON Tako je izzvenela glasba Leopolda Mozarta, ki je bil učitelj Wolfganga Amadeusa Mozarta, in pri učiteljih bomo ostali tudi v nadaljevanju Glasbene jutranjice, le da se bomo zdaj posvetili Ludwigu van Beethovnu. Med njegovimi učitelji so bili Johann Gilles van den Eeden, Joseph Haydn, Christian Gottlob Neefe, Antonio Salieri, Johann Baptist Schenk in Georg Albrechtsberger. Zadnji je bil menda tudi prijatelj Mozarta in Haydna. Bil je slaven glasbeni teoretik, zato mu na Dunaju ni manjkalo učencev, nekateri so pozneje postali ugledni glasbeniki. Beethoven je na Dunaj sicer pripotoval, da bi študiral pri Josephu Haydnu, a ga je jezilo, ker njegovemu delu ni posvečal dovolj pozornosti. Haydn mu je kot profesorja priporočil svojega prijatelja Albrechtsbergerja, pri katerem je Beethoven nato študiral harmonijo in kontrapunkt. Ob koncu svojega študija je v skladu z učiteljevo filozofijo menda dejal: "Potrpljenje, marljivost, vztrajnost in iskrenost bodo pripeljali do uspeha." JOHANN GEORG ALBRECHTSBERGER: KONCERT ZA ALTOVSKO POZAVNO IN GODALA V B-DURU \t1. ALLEGRO MODERATO \t2. ANDANTE \t3. FINALE. ALLEGRO MODERATO SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Altovska pozavna: MIHA ŠULER, Dirigent: SIMON KREČIČ Zadnji del današnje Glasbene jutranjice smo naslovili Prva dunajska šola, v njej pa posebno pozornost namenjamo skladateljem, ki jih označujemo pod tem skupnim imenom. Poleg del Haydna, Mozarta in Beethovna smo poslušali tudi nekaj del njihovih učiteljev, ki so gotovo vplivali na kompozicijski slog skladateljev, katerih glasba je nato odzvanjala skozi vso glasbeno zgodovino in še vedno redno zveni na koncertnih odrih. Za konec nam je ostal še najmlajši član trojice, to je Ludwig van Beethoven, ki se je v svojih delih že spogledoval s prihajajočo romantiko, sploh v svojem zrelem obdobju. Njegovo ustvarjalnost sicer delimo na tri obdobja: v učnem se je še držal Haydnovega in Mozartovega načina izražanja, pozneje pa se je od njiju nekoliko oddaljil in v njegovih delih se je uveljavljala njegova lastna osebnost. V zadnjem ustvarjalnem obdobju je bil skladatelj že gluh, David Ewen pa ga je označil za vidca in mistika, ki se ne drži ne ustaljenih oblik ne sloga. LUDWIG VAN BEETHOVEN: KLAVIRSKI TRIO V D-DURU, OP. 70, ŠT. 1, DUH \t1. ALLEGRO VIVACE E CON BRIO \t2. LARGO ASSAI ED ESPRESSIVO \t3. PRESTO Glavni izvajalec: TRIO LORENZ

10:00
Poročila
10:05
Skladatelj tedna: John Dowland, 5. del

John Dowland je ljubiteljem glasbe razmeroma dobro znan, a njegova prava veličina marsikomu ostaja skrita, saj je komponiral zgolj za manjše, intimne zasedbe. Njegov opus zajema le pesmi za enega do štiri glasove ob spremljavi lutnje, solistično glasbo za lutnjo in zbirko skladb za ansambel viol da gamba. Znotraj vseh treh zvrsti je Dowland zapustil dela, ki sodijo v sam vrh elizabetinske kulture, ta pa velja za zlato dobo angleške glasbe.

11:00
Poročila

»Pravičnost je zadeva vseh nas,« opozarja kampanja več kot 100 evropskih organizacij, ki Evropsko unijo poziva k sprejemu strožje zakonodaje na področju mednarodne trgovine. Zanjo je namreč še vedno značilno veliko izkoriščanje ljudi in okolja. Evropska komisija je pred meseci predlagala direktivo, ki od velikih podjetij zahteva skrben pregled svojih dobavnih verig na tem področju v izognitev kršitvam človekovih pravic. Predlog je korak v pravo smer, vendar ima veliko pomanjkljivosti.

11:25
Zborovski kotiček za mlade: Pesmi iz kantate Kje je Tina?

Predstavljamo otroško kantato Kje je Tina, ki je nastala na pobudo uredništva za otroško glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Petnajst pesmi iz kantate je leta 2021 izšlo na zgoščenki založbe Kakovostnih programov RTV Slovenija.Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija izvajata pesmi Barbare Gregorič Gorenc, ki jih je uglasbil Matevž Goršič.Vrtiljak, Gugalnica, Zobozdravnik, Očka je utrujen, Pesem o čebelici, Metulj in roža ter Rolkar.

12:00
Poročila
12:05
Arsove spominčice: Arsove spominčice

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila
13:05
Izpod peresa skladateljev: Predstavitev monografije o Vladimirju Lovcu

Strokovno monografijo V zrcalu glasbene iskrenosti, ki jo je uredila muzikologinja Helena Filipčič Gardina, sestavljajo: »Sprehod skozi življenje«, ki ponuja kronološki pregled življenjskih in delovnih postaj Vladimirja Lovca, »Spomini« sošolca in njegovih nekdanjih učencev ter sodelavcev ter poglavje »Skladateljski opus«, ki ga začenjajo Lovčevi citati, nato pa se pred bralcem razgrne seznam skladb – prvi celoviti pregled del opusa Vladimirja Lovca, ki ga je pripravila Lidija Podlesnik Tomášiková. Knjigi je priložena še zvočna izdaja, ki, po besedah Helene Filipčič Grdina, »nudi še pristno izkušnjo slušnega spoznavanja njegovega [skladateljevega] glasbenega sveta«.

14:00
Poročila
14:05
Gremo v kino: Moonage Daydream, Vorteks, Avatar 3D

Podajamo se na filmsko odisejo - s težko pričakovanim dokumentarnim filmom Moonage Daydream, ki raziskuje ustvarjalno, spiritualno in glasbeno pot enega največjih in najbolj priljubljenih zvezdnikov vseh časov, Davida Bowieja. Obiskali smo tudi mednarodni filmski festival za otroke in mladostnike, Zoom, in si ogledali filme z rednega kinosporeda, med njimi Vorteks in Avatar 3D.

14:35
Filmska glasba: Nicola Piovani: Življenje je lepo

V tokratni oddaji bomo predvajali glasbo k filmu Življenje je lepo.

15:05
Tretje uho: Tadej Tomšič – Orion saksofon

Ars in Drama je nov koncertni cikel, ki ga pripravljata Program Ars Radia Slovenija in SNG Drama Ljubljana. Prvi koncert bo 9. oktobra ob 20-ih, ko bo na velikem odru ljubljanske Drame nastopila zasedba Tadej Tomšič Institution z gosti, Alenko Godec, Nuško Drašček, Janezom Bončino - Benčem in Petro Vidmar. Predstavili bodo nov projekt Flying Start in pa Orion saksofon, ploščo, na kateri so Tomšičeve priredbe skladb iz "#zlatega" obdobja Slovenske popevke, kot Orion, Vzameš me v roke in Poletna noč.

15:30
Dogodki in odmevi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

16:30
Podobe znanja: Primož Kajdič: Vesoljsko vreme

Najmočnejša poznana sončna nevihta bi danes povzročila na stotine milijard škode, ohromila bi navigacijske satelite in prizemljila letalski promet. Vesoljsko vreme nikakor ni nedolžen pojav. Čeprav je Zemlja pred neposrednim divjanjem sončnih neviht kar dobro zaščitena z elektromagnetnim poljem, so sateliti, pa tudi določena infrastruktura na Zemlji, precej ranljivi. Geomagnetna nevihta, ki bi bila po moči primerljiva s tako imenovanim Carringtonovim dogodkom iz leta 1859, bi bila danes katastrofalna. Takrat so prvič pokazali na nedvoumno povezavo med tako imenovanim sončnim bliščem, izbruhom elektromagnetnega valovanja na Soncu, in nenavadnimi pojavi na Zemlji, ko se je nočno nebo močno zasvetilo in je bilo severni sij videti tudi na ekvatorju. Vesoljsko vreme preučuje dr. Primož Kajdič z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.

17:00
Recital: Klavirski kvartet Mariani

Tokrat bomo predvajali celoten koncert klavirskega kvarteta Mariami, ki se je 12. junija letos predstavil na festivalu Grajskih koncertov v Wellburgu. Tam so glasbeniki: violinist Phillipp Bohnen, violistka Barbara Buntrock violončelist Peter Philippe Staemmier in pianist Gerhard Vielhaber, izvedli kvartet Gernsheima Friedricha in kvartet Johannesa Brahmsa ter za konec še Brahmsov Andante iz kvarteta št. 3.

18:30
Likovni odmevi: Tone Demšar

»Opredelitev za odnos med mehko organsko obliko in nasilno geometrijsko obliko« bi lahko razumeli kot osnovni umetniški credo kiparja Toneta Demšarja, ki je glini dal novo veljavo. Letos je minilo petindvajset let od njegove prezgodnje smrti, zato umetnika v pogovoru predstavlja umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec.

19:00
Odprta knjiga: Rado Murnik: Ženini naše Koprnele 3/8

Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.

19:14
Poigra

RICHARD STRAUSS: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V F-DURU, OP. 6 \t1. ALLEGRO CON BRIO \t2. ANDANTE MA NON TROPPO \t3. FINALE Klavir: RAINER GEPP, Violončelo: MILOŠ MLEJNIK

20:00
Petkov koncertni večer: Ravel, Rameau in Strauss na koncertu za Oranžni abonma leta 2019

Konec maja leta 2019 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Orkester Slovenske filharmonije Oranžni abonma sklenil s Pavano za umrlo princesko Mauricea Ravela, Suito iz opere Boreadi Jeana Philippa Rameauja, Ravelovo suito Dafnis in Hloa ter Straussovo simfonično pesnitev Don Kihot, op. 35. Z Orkestrom Slovenske filharmonije so nastopili violist Aleksander Milošev, violončelist Andrej Petrač in dirigent Philipp von Steinaecker.

22:00
Poročila
22:05
Zborovski koncert: Letni koncerta APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, 1. del

Posnetek je nastal junija letos v Slovenski filharmoniji. Ansambel pod vodstvom Rahele Durič Bari je oblikoval program pod naslovom Zatirani in njihove sanje, ki naperja svojo ost kakršnikoli nadvladi in hrepeni po svobodi, ki jo lahko doseže človekova volja v še tako nemogočih okoliščinah.

23:00
Literarni nokturno: Fran Milčinski: Premiera

Vabimo vas k poslušanju kratkega humornega besedila Premiera, ki ga je napisal Fran Milčinski. Besedilo je bilo prvič objavljeno v časniku Jutro, pozneje pa ponatisnjeno v knjigi. Za radio so ga leta 2016 oblikovali takratni študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Klemena Markovčiča. Interpreti: Žan Koprivnik, Voranc Boh in Blaž Dolenc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. tonski mojster Nejc Zupančič, režija Sara Lucu, leto nastanka: 2016.

23:15
Jazz ars

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

23:59
Slovenska himna
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt