Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 10.8.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Izbrali smo Kvartet v C – duru za angleški rog, violino, violončelo in kontrabas Michaela Haydna, Koncert za trobento in orkester v Es-duru Josepha Haydna in Klavirski trio št. 5 v D – duru, op. 70 Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tina Ogrin

Carl Heinrich Carsten Reinecke je bil osrednja osebnost nemškega glasbenega življenja v drugi polovici 19. stoletja. Več kot 35 let je vodil znameniti orkester Gewandhaus, bil je profesor in direktor priznanega konservatorija v Leipzigu, prijateljeval je z najpomembnejšimi skladatelji tedanjega obdobja in kot profesor vplival na Isaaca Albeniza, Leoša Janačka, Maxa Brucha, Edvarda Griega in nekatere druge skladatelje. Njegov ustvarjalni opus obsega okoli tristo del različnih oblik, med njimi sta Sonata Undine, op. 167 in Balada za flavto in orkester, op. 288.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

V Didaskalijah k dihanju iz leta 2016, za katere je prejela Jenkovo nagrado, je Anja Zag Golob objavila tudi Morsko pesem. Igra se z našo pozornostjo, z zmožnostjo sprotnega ločevanja pomena besed od njihove vabljive zvočnosti, ki jo pesnica doseže z zase značilno nepredvidljivo konfiguracijo. Potem se le vdamo in prepustimo, nekako tako, kot morskemu valu, da nas nese po svoje.

Interpretacija: Nataša Barbara Gračner

Avtor: Ars

Izbrali smo orkestralno fantazijo v E – duru z naslovom Morje Aleksandra Konstantinoviča Glazunova, Godalni sekstet Spomin na Firence Petra Iljiča Čajkovskega in Adagio iz baleta Spartak Arama Hačaturjana.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Hugo Šekoranja

10:00
Poročila

Thomas Tallis se je rodil v prvem desetletju šestnajstega stoletja. Po več krajših zaposlitvah kot organist in pevec v poklicnih cerkvenih zborih je leta 1542 postal član angleške kraljeve kapele Chapel Royal. Tam je ostal vse do smrti triinštirideset let pozneje. Živel je v obdobju izrednih političnih in verskih nemirov in služil kar štirim angleškim vladarjem: Henriku Osmemu, Edvardu Šestemu, Mariji Tudor in Elizabeti Prvi. Takrat so v angleško cerkveno glasbo prodirale kompozicijske tehnike s celine. V njej je bilo manj melizmatike in več akordske homofonije, besedilo pa je postajalo vedno pomembnejše za čustveni izraz.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Vsakemu od nas se je že kdaj zgodilo, da je izgubil svoje veselje. In izgubil ga je tudi medved iz pravljice Medved in klobuk. Kaj storiti, ko ostanemo brez veselja? Je pomembno, da znamo v življenju stati na pravem mestu? In kaj in kje je pravo mesto? Zakaj je dobro, če znamo na stvari pogledati z različnih zornih kotov? O tem razmišljamo s pisateljico, pesnico in pravljičarko Anjo Štefan.

Avtor: Ars

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestralnih skladb francoskih skladateljev Alberta Roussela, Jacquesa Iberta in Erika Satija, ki so ustvarjali v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo izvedli skladbo Igralci na flavto za flavto in klavir v štirih stavkih Alberta Roussela, Koncertantno simfonijo za oboo in godala Jacquesa Iberta in skladbo La belle excentrique/Lepa čudakinja za simfonični orkester Erika Satija. Ponovitev bo v četrtek, 11. avgusta, ob 5.05. Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Mlada ljubezen hitro vzplamti in želi vse takoj, v veri, da bo trajalo za vedno ...

Prevajalec je Vlado Senica,
prirejevalec in režiser: Jože Valentič,
dramaturg: Pavel Lužan,
tonski mojster: Jure Culiberg in
glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc.

Pripovedovalka je Violeta Tomič.
Zaljubljeni par igrata Nataša Barbara Gračner in Bojan Emeršič,
Mama je Lenča Ferenčak.

Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.

Avtor: Vilma Štritof

14:00
Poročila

V tokratni oddaji Glasovi svetov boste slišali pogovor o zgodovini družine, o mitih in stereotipih, o liberalizaciji in hkratnem vračanju nazadnjaških pogledov na družinske skupnosti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila redno profesorico dr. Darjo Zaviršek.

Avtor: Tita Mayer

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Podamo se na Dolenjsko, na likovno kolonijo v vas Dvor ob reki Krki, kjer potekajo Dvorski likovni dnevi. Predstavljamo novo pesniško zbirko vsestranskega ustvarjalca in profesorja slovenskega jezika in književnosti, Bojana Sedmaka, ki pravi, da je poezija vsak dan na njegovem jedilnem listu; prebira jo kot profesionalni bralec, profesor in ustvarjalec. Več o svoji pesniški zbirki Bitja in števila je Bojan Sedmak povedal v pogovoru z mariborsko dopisnico Brigito Mohorič.

Avtor: Urban Tarman

Izhodišče, ki je zaznamovalo Debussyev razvoj, je bil impresionizem, ki ga povezujemo predvsem z barvitostjo in atmosfero. A Debussy je šel dlje od teh dveh osnovnih značilnosti slogovnega obdobja, v katerem je živel in ustvarjal. K samospevom se je vračal vse življenje, s posebno ljubeznijo jih je ustvarjal predvsem v zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja. Prvi so nastali že leta 1880, ko se je začel intenzivneje ukvarjati s skladanjem. Leto pozneje je Debussy spoznal mladi par Vasnierovih in prav to znanstvo je bilo tisto, ki je bilo odločilno za nastanek številnih samospevov. Vasnier je namreč postal njegov pokrovitelj, madame pa je bila lepa in nadarjena koluraturna sopranistka, ki je za nekaj let postala Debussyev navdih, njegova »melodična vila« oz. »vila pesmi«. Posvetil ji je precejšnje število samospevov, med njimi tudi nekatere, ki jih boste slišali v tokratni oddaji.

Avtor: Polona Gantar

Planeti Gustava Holsta in Koračnica št.1 iz zbirke Blišč in ceremonija Edwarda Elgarja

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Skladatelj, ki ustvarja, ima pred seboj več možnosti. Vsaj dve ima, kadar naj bi napisal priredbo ljudske glasbe. Lažja možnost je, da upošteva tipiko, ki ima svoj zgodovinski zapis, druga pa je, da se loti sprememb po svojem okusu, svojem načinu zapisovanja. Takrat pa se odprejo nove možnosti, ki so izvirne in dugačne.
Ko je avtor nocojšnje oddaje pomislil, da bi na svoj način napisal priredbo znane 'Šuštarpolke', je pomislil, da bi napisal spremljavo ljudskega godca z inštrumenti, ki so bili (navidezno) pri roki, ne glede na to, da so harmoniki tuji. Šuštarpolka nima prav nič skupnega z ameriško glasbo. Tudi ameriška glasba nima prav nič skupnega s slovensko ljudsko glasbo. Kontrasti se izključujejo in dopolnjujejo.
Dva svetova. Kratka slovenska in dolga ameriška noč.

Avtor: Pavel Mihelčič

Roman, napisan v prvi osebi, se desetletnemu dečku dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, na katerem je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, odrašča v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svojega delavskega izvora. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz obdobja druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepšanosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, ki naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se hkrati dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se hkrati tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret je Iztok Mlakar.
Režija: Suzi Bandi.
Izvirno glasbo je napisal Iztok Cergol.
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009.

Avtor: Alen Jelen

Izbor skladb s poletno tematiko različnih avtorjev.

Avtor: Urška Preis

V Arsovem art ateljeju predstavljamo izvrstne slovenske glasbenike – izvajalce, tolkalce, in skladatelje za tolkala Slovenskega tolkalnega projekta – STOP. Poslušajte izbor sodobnih del za tolkala in za različna glasbila s tolkali slovenskih in tujih skladateljev, o skladbi, ki jo je napisala za skupino STOP, bo govorila skladateljica Brina Jež Brezavšček, delovanje skupine skupini STOP in njeno koncertno muziciranje pa bo v pogovoru predstavil tolkalec skupine in skladatelj za tolkala Franci Krevh. Slovenski tolkalni projekt – STOP – deluje od leta 1999, v njem pa igra sedem izvrstnih tolkalcev, ki jih druži želja po komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb ter raziskovanju novih zvokov tolkal na vrsti klasičnih, etnoloških in drugih tolkal. Člani skupine so: Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše. Poslušajte skladbe iz 20. stoletja in sodobnosti Petra Šavlija, Johna Kaeferja, Henryja Cowlla, Brine Jež Brezavšček, Billa Douglasa, Neya Rosaura in Damijana Močnika.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Avtor: Ars

Ana Horvat je psevdonim Jasne Palčec. Rojena je leta 1943 v Zagrebu, kjer se je tudi šolala in diplomirala na pravni fakulteti. Delala je kot pravnica v podjetju INA, ob tem pa pisala poezijo. Je tudi dolgoletna članica Društva hrvaških književnikov. Objavila je osemnajst pesniških zbirk, roman, dve zbirki kratkih zgodb in spominskih zapisov in avtobiografijo.

Prevod Vesna Kuzmić,
interpretka Asja Kahrimanović,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik Matej Juh.
Produkcija 2022.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.

Avtor: Hugo Šekoranja

Zadnja sprememba: 10.08.2022 14:45:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt