Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 9.7.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo: Pieter Hellendaal: Concerto grosso op 3, št. 5 v D-duru izvedba: Combattimento consort Amsterdam Carl Maria von Weber: Trio, op. 63 izvedba: Jasna Nadles, Richard Ormrod in Milan Vrsajkov Gerald Finzi: Petih bagatel, op. 23 (prir. Lawrence Ashmore) izvedba: godalni ansambel Guidhall in Richard Stoltzman

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Poslušamo tri dela italijanskega pianista in skladatelja Ferruccia Busonija: Malo suito za violončelo in klavir op. 23, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 ter Elegijo za klarinet in klavir. Busoni se je rodil leta 1866. Njegov oče je bil znan virtuoz na klarinetu, hkrati pa zelo zahteven in oster pedagog. Kljub začetni strogi glasbeni izobrazbi, pa se mlademu skladatelju glasba ni zamerila. Že od majhnega je bil tudi izjemen, včasih precej kontroverzen pianist. Po študiju glasbe na dunajskem konservatoriju je kratko obdobje poučeval v Helsinkih, Bostonu in Moskvi, nato pa se je posvetil komponiranju, poučevanju in turnejam kot virtuozni pianist po Evropi in ZDA. Njegovi zapisi o glasbi iz začetka 20. stoletja so imeli velik vpliv. Poleg govora o estetiki so vsebovali tudi Busonijeva razmišljanja o mikrotonih in drugih inovativnih temah tistega časa. V zgodnjih letih je skladal v poznoromantičnem slogu, po letu 1907, ko je objavil Skico nove estetike glasbe, pa je razvil bolj individualen slog, pogosto z elementi atonalnosti.

Interpretira Saša Mihelčič.

Osrednji del sobotne Glasbene jutranjice posvečamo Ottorinu Respighiju. Skladatelj se je rodil 9. julija leta 1879 v Italiji. Čeprav je Respighi najbolj znan po svojih zvočno bogatih in impresionistično zasnovanih simfoničnih pesnitvah, je mogoče tudi v njegovih bolj zadržanih in kompaktnejše zgrajenih skladbah občudovati njegovo mojstrsko obvladovanje orkestracije. Primer takšnega dela je Botticellijev triptih iz leta 1927, ki bo zvenel na začetku oddaje. V drugem delu bomo slišali dve izmed skladateljevih najbolj priljubljenih del, simfonični pesnitvi z naslovoma Rimske pinje ter Rimske fontane. Še prej pa bomo spoznali njegovo lirično pesem z naslovom Sončni zahod.

Izvajalci: Theresa Plut, sopran Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani Zagrebški kvartet saksofonov Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Uroš Lajovic

Borut Gombač je knjižničar in zelo vsestranski umetnik, ki piše za bralke in bralce različnih generacij in se dokazuje v različnih literarnih vrstah. To med drugim pomeni, da umetnik na začetku ustvarjanja teksta ne ve, kako se bo tekst razvil. Za svojo ustvarjalnost je prejel kar nekaj nagrad, njihov razpon pa je precejšen: med drugim je postal basador basovskih znanosti, dobil je Glazarjevo listino in Veronikino nagrado za pesniško zbirko s konico konice jezika, kar nekaj nagrad je dobil tudi za svoje pravljice na Radiu Slovenija. Posebno priznanje umetniku je izid njegovih izbranih pesmi z naslovom Razmerje med strunami in s tehtno spremno besedo Muanisa Sinanovića pri Kulturnem centru Maribor. Toda naj je kulturniški sistem v dovoljšni meri prepoznal njegovo delo ali ne, je dejstvo, da je umetnik v svojem delu zelo ustvarjalen, presenetljiv, igriv, hkrati pa v svojo poezijo smiselno in učinkovito vtke modrostne in refleksivne verze. In tak je Borut Gombač v pogovoru z Markom Goljo.

V poletnem času se spet nekoliko bolj sproščeno srečujemo z izjemnimi zvočnimi primeri različnih kultur z vsega sveta. Srečujemo se z različnimi časi in prostori, ki pa nas bogatijo s spoznanji o preteklosti človeške kulture, prepričanj in razumevanja življenja. Poslušamo glasbo iz Albanije, Brazilije, Burundija, Gruzije, Indije, Iraka in še od kod.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pogovarjali smo se s prejemnikom letošnje Stritarjeve nagrade Društva slovenskih pisateljev za literarno kritiko, obiskali smo jubilejni 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in razstavo Odtisi in vtisi 2 v MGLC v Ljubljani. Tu so delo začeli tudi različne poletne šole in seminarji slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pred zaključkom smo obiskali kreativni tabor Sajeta v Posočju, v organizaciji Centra za slovensko književnost pa v Berlinu gostuje devet naših pesnikov različnih generacij.

Glasbena medigra

Na prvi pogled precej strokovna, pa vendar zanimiva, saj priča tudi o današnjih prostorih, je tema umetnostne in arhitekturne dediščine plemstva. Še posebno ob njegovem zatonu in potem. Plemstvo je bilo eden najpomembnejših naročnikov umetnosti, že od nekdaj so imele elite največ finančnih sredstev in so umetnike in arhitekte spodbujale k ustvarjanju. Umetnine in nepremičnine so se dedovale in soustvarjale identiteto rodbin. Kaj pa se je dogajalo s slikami, kipi, gradovi in palačami, ko so prišli v last drugih družbenih krogov? Novih elit? Na ZRC SAZU so ob 50-letnici samostojnega delovanja Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta junija pripravili mednarodni simpozij Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Za razglede in razmisleke so spregovorili znanstveni sodelavec Inštituta doc. dr. Franci Lazarini, doktorska študentka na Univerzi v Trentu Valeria Paruzzo, ki je predstavila primer sprememb namembnosti beneške palače Ca’ Rezzonico ob Velikem kanalu, ter organizatorka simpozija in vodja projekta doc. dr. Tina Košak. Ob simpoziju so organizatorke opozorile še ta no posebnost: za grafično podobo so izbrale poslikavo notranjščine dvorca Betnava s praznimi slikanimi okvirji, v katerih so bile nekdaj slike. Slovita betnavska galerija slik je po predaji dvorca Lavantinski škofiji v šestdesetih letih 19. stoletja najprej romala v lepo prenovljeni, danes pa razpadajoči, dvorec Slivnica, potem so se za večino slik zabrisale sledi. Le nekaj se jih je ohranilo pri okoliških zasebnikih, med njimi so bile posamezne po drugi svetovni vojni zaplenjene in postale "narodna imovina". Ta večna dinamika pa je bila, so še dodali, pravzaprav ena ključnih značilnosti umetnostnih zbirk, ki so bile v zgodovini tudi podlaga za nastanek javnih muzejev.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Karizmatična argentinska pianistka Ingrid Fliter danes sodi med največje mojstre črno-belih tipk. Njen vzpon med zvezde se je začel leta 2000, ko je osvojila srebrno nagrado za 2. mesto na slovitem Mednarodnem klavirskem tekmovanju Frederica Chopina v Varšavi. Leta 2006 je postala prejemnica še ene ugledne nagrade, 300.000 dolarjev »težke« Gilmore Artist Award, ki jo neodvisna komisija na štiri leta podeli za izjemne dosežke na področju klavirske poustvarjalnosti. V letih od 2007 do 2009 je bila varovanka uglednega BBC-jevega programa New Generation Artists, namenjenega predstavitvi, podpiranju in uveljavitvi najbolj nadarjenih mladih glasbenikov. Ingrid Fliter je 14. marca letos nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. V okviru BBC-jevega koncertnega cikla "The Lunchtime Concerts" je tam izvedla Sonato za instrument s tipkami v e-molu, Hob. XV/34 Josepha Haydna, sledile so Sonata v cis-molu, Kk. 247 Domenica Scarlattija ter mogočne in hkrati izjemno ponotranjene Simfonične etude v cis-molu, op. 13 Roberta Schumanna

Mira Mihelič ima v slovenski povojni književnosti prav posebno mesto. Rodila se je 14. julija leta 1912, pred 110 leti. Po 2. svetovni vojni se je uveljavila kot odlična opisovalka meščanskega življenja pred vojno in med njo, s ciklusom romanov Plamen in dim pa je ustvarila slovensko različico družinskega romana. Tematiki, bolj ali manj povezani z meščanstvom, je ostajala zvesta tudi v svojih črticah in novelah, tudi v kratki pripovedi Srečna Gizela. Interpretka: Daša Doberšek Režiserka: Petra Tanko Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Zoran Crnkovič Urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman Leto nastanka: 2006

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Italijanski skladatelj Amílcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda. Interpreti glavnih vlog: Saioa Hernández (Gioconda), Stefano la Colla (Enzo), Roberto Frontali (Barnaba), Erwin Schrott (Alvise), Daniela Barcellona (Laura) in Anna Maria Chiuri(slepa mati). Zbor in orkester gledališča La Scala je vodil Frédéric Chaslin.

"Pride trenutek, ko tvegam vstopiti v spomine." Pesnico Ifigenijo Simonović, avtorico desetih pesniških zbirk, poznamo tudi kot pisateljico esejev, pronicljivih besedil o umetniških dogodkih in še marsičem, kot avtorico pravljic za otroke, kot prevajalko in književno urednico ter kot lončarko in slikarko na najrazličnejše površine, tudi blago in les, na primer, ne nazadnje pa tudi kot predsednico slovenskega centra PEN v letih od 2017 do 2020. V njenih verzih beremo in čutimo detektiranje najmanjših vzgibov lirskega subjekta v premenah časa in prostora. Tu so raze iz preteklosti in sedanjosti, tu so spomini, ki so resničnejši od minule resničnosti. Vedno pa je vse krvavo zares in brez sprenevedanja. Poslušajmo torej pesmi Ifigenije Simonović s skupnim naslovom Morda po eni izmed pesmi. Interpretka: Tjaša Železnik Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten Leto produkcije: 2022

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt