Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.
Šestdeseta oddaja iz cikla Modrost hitrih sprememb ima naslov Harmonije sveta. Avtor Pavel Mihelčič se je za uvod posvetil nekaterim kontrapunktičnim oblikam, ki jih je znal vpeti v svoja dela nemški skladatelj Paul Hindemith. Predvajali bomo posnetek njegove simfonije Harmonija sveta.
Poslušajmo drugo ploščo domačega septeta Oholo!, hkrati ene najzanimivejših slovenskih jazzovskih zasedb in edinstvenega ansambla s področja svobodno improvizirane glasbe. Ob poslušanju štirih skladb s plošče se bomo pogovarjali tudi s članoma zasedbe, Vidom in Joštom Drašlerjem.
Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja posebna govorica, ki bi ji lahko rekli govorica miru? Kdo jo govori? Ali se jo je potrebno naučiti, ali le prebuditi, bomo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u (ponovitev).
Praznična oddaja Božič na Slovenskem prinaša božične pesmi, ki so jih po večini spesnili slovenski pesniki. Avtorji pesmi Joseph Mohr, Josip Stritar, France Prešeren, Anton Aškerc, Silvin Sardenko, Oton Župančič, Ivan Pregelj, Alojz Gradnik, Anton Vodnik, France Vodnik, Anica Černej, Jožef Pogačnik, Stano Kosovel, Mile Klopčič, Vital Vodušek, Srečko Kosovel, Ljubka Šorli, Mirko Kunčič, prevajalec Gregorij Pečjak, interpreti Stannia Boninsegna, Boris Juh, Boris Kralj, bralka Nadja Jarc, tonska mojstrica Metka Rojc, asistent Sandi Zgonc, režiser Gregor Tozon. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek. Posneto decembra 1992.
Proti severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so odprli razstavo konceptualnega umetnika Johna Feknerja, ki je najbolj poznan po uličnih delih v javnem prostoru, s katerimi je pričel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na živahni umetniški sceni New Yorka se ni izpostavljal, zato je pričujoča retrospektivna dokumentarna razstava prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji.
Med gosti letošnjega festivala Animateka in v vlogi žiranta pri glavni festivalski žiriji je Nizozemec Wouter Jansen, ki ima na Dunaju svojo distribucijsko hišo, osredotočeno na umetniške produkcije, animacije, tudi kratkometražne. Ustanovil jo je leta 2012 in poimenoval Some Shorts, pred petimi leti pa jo preimenoval v Square Eyes.
Med 9. in 16. decembrom se bo odvila jubilejna, 40. izvedba festivala LGBT filma. V ponedeljek ga bo slovesno odprla predsednica države Nataša Pirc Musar, ob tem bodo prikazali ljubljenca mednarodnih filmskih festivalov, Poletje s Karmen, grški film o najboljših prijateljih, Demosu in Nikiti, ki na plaži v Atenah obujata spomine. Pred njim bodo prikazali kratki film Petre Hrovatin z naslovom Vmes, ki je dobil rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki LGBT film. Na festivalskem sporedu bo še en kratkometražni slovenski film ustvarjalke Hannah Koselj Marušič, Razcepljene konice. Festivalska ekipa je sicer poudarila, da na splošno opažajo pomanjkanje profesionalne slovenske filmske produkcije s tematikami LGBT, kljub temu da jo festival skuša spodbuditi z razpisom za kratke filme in podeljevanjem nagrade. Tina Poglajen je pri članicah selektorske ekipe festivala, Suzani Tratnik in Špeli Setničar, zbrala nekaj namigov za oglede celovečernih filmov.
Zdenko Huzjan sodi med najbolj izvirne in mojstrsko dovršene slovenske predstavnike modernega likovnega ustvarjanja v slikarstvu in risbi, prepoznaven pa je tudi kot grafik, kipar in pesnik, so poudarili ob letošnji nagradi Ivane Kobilca za življenjsko delo. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana pa je podelilo še nagrado za dosežke v zadnjih petih letih in priznanje.
Upravni odbor Prešernovega sklada v novi sestavi, ki mu predseduje Zdenka Badovinac, je razglasil dobitnike in dobitnice Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, pa so: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Straniščna školjka iz opeke, polovica parkovne klopce, dva betonska osla, naprave, ki na videz spominjajo na srednjeveške mučilne, v bistvu pa opozarjajo na sodobno izkoriščanje delavcev. Vse to, pa še razne videe najdemo v Mestni galeriji Ljubljana na razstavi Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. ''Ker se sam sebi še ne zdim dovolj star za retrospektivo, bi tej predstavitvi raje rekel le pregledna,'' pravi. Kakorkoli že, njegova obsežna produkcija, nastala v dobrih dveh desetletjih, je napolnila tri nadstropja.
Med 2. in 8. decembrom se bo v Ljubljani odvil 21. festival Animateka, in sicer na štirih prizoriščih – v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, v Stari elektrarni in v +MSUM. Poleg številnih filmskih del – večinoma namenjenih odraslim, nekateri pa tudi otrokom – bo pomemben del festivala namenjen tudi ustvarjalcem. Animateka pro z delavnicami, predavanji in okroglimi mizami bo potekala od torka do sobote. Več o programu Animateke pa Tesa Drev Juh, ki je pred mikrofon povabila direktorja festivala Igorja Prassla.
Nagrada Igorja Zabela je nastala leta 2008 na pobudo sklada ERSTE z Dunaja. Od takrat jo skupaj z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letos za izjemen prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih obravnava lokalne razmere in posebnosti, pa tudi za progresivno in kritično delo feministične kuratorke, raziskovalke in avtorice nagrado prejme madžarska umetnostna zgodovinarka Edit András. Ukvarja se, in to ne glede na politične pritiske, na primer s študijami spolov, pa tudi s tem, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Štipendije pa prejmejo Irfan Hošić iz Bosne in Hercegovine, Ovidiu Tichindeleanu, ki deluje med Romunijo in Dansko, in Natalija Vujošević iz Črne gore.
Prezgodaj je še za temeljit komentar o 40. slovenskem knjižnem sejmu; med 280 predstavitvami knjig, pogovori z avtorji, problemskimi razpravami in drugimi dogodki ni smiselno izpostavljati le dveh ali treh, založniki pa tudi še niso pregledali svojih bilanc. Med pomembnejšimi pokazatelji izstopajočih knjig v tekočem letu so nominacije in nagrade in v prispevku se osredotočamo predvsem na te.
Peter Paul Kainrath je nekdanji koncertni pianist, deluje kot direktor festivalov Klangspuren in Transart, je direktor mednarodnega pianističnega tekmovanja Ferruccia Busonija in ansambla za sodobno glasbo Klangforum Wien, zadnja leta pa je tudi del tričlanske žirije, ki podeljuje Skladateljsko nagrado Erste Bank. Z njim smo se pogovarjali ob koncertu, na katerem je skladateljica Nina Šenk prejela to nagrado.
12 epizod
Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P’nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek. Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec. Foto: BoBo
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Slavni Maček Muri bo prihodnje leto (2025) upihnil 50 svečk, a še vedno ostaja enak in prav vsaki izmed petdesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Zanimivo pa je, da je glasbena enačica slavnega mačka letos (2024) upihnila 40 svečk. Premena literarne predloge, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, pa tudi likovno-oblikovalska hudomušnost Kostje Gatnika, se zgodijo zelo redko; ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velike hvaležnosti je vredno, če človek doživi tako umetnino, ki jo lahko le občuti, racionalno pa teže pojasni. Poezija in proza Kajetana Koviča torej sami po sebi kažeta, kako pomembno je kakovostno leposlovje za otroke, razvoj njihovega estetskega čutenja in izostritev kritičnega dojemanja. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, na božič sklepamo drugi letni krog s 24. oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, ki jo prvič namenjamo knjižnemu junaku. O njem razmišljata ilustratorka Jelka Reichman, ki je Muriju za knjižno izdajo pred pol stoletja ustvarila podobo, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi založbi. Skratka, v tem prazničnem času nekaj toplega, prijaznega in optimističnega kot spodbuda na pot novemu letnemu krogu in v zahvalo temu, ki se počasi končuje. Sogovornici sta Jelka Reichman, ilustratorka, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, decembra 2024.
Društvo za sodobni ples Slovenije letos praznuje 30 letnico delovanja. V jubilejnem letu so pripravili pester program. Ob mednarodnem dnevu plesa, 29. aprila so na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirali celodnevni dogodek, polteje so nadaljevali s tremi potujočimi plesnimi paviljonu v Celju, Kranju in Mariboru, decembra pa so v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli razstavo 30 let lepote, znoja, in žuljev, ki si jo lahko ogledate še do maja naslednje leto. V današnjih Glasovih svetov se bomo sprehodili skozi zgodovino sodobnega plesa pri nas, preverili, s kakšnimi težavami se to področje ustvarjanja še vedno spopada in pogled usmerili naprej, v leto, ki prihaja. V Glasovih svetov gostimo Dejana Srhoja, predsednika Društva za sodobni ples in Roka Vevarja, člana upravnega odbora. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Na božični dan s pesnikom, prevajalcem, publicistom in univerzitetnim predavateljem dr. Branetom Senegačnikom razmišljamo o tem, kakšne so posebnosti božične poezije, predvsem lirične, kakšni so predpogoji za to, da neko pesemsko besedilo sploh lahko označimo za božično in kako je to povezano z našim doživljanjem božiča. Poslušamo tudi slovensko božično liriko v njegovem izboru in interpretaciji.
Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja posebna govorica, ki bi ji lahko rekli govorica miru? Kdo jo govori? Ali se jo je potrebno naučiti, ali le prebuditi, bomo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u (ponovitev).
V Narodni galeriji so do 8. januarja na ogled Slovenske jaslice Franceta Goršeta, ki jih je kipar in grafik naslikal za božično prilogo Slovenskega koledarja za leto 1942. O božični liriki in tem, kaj jo določa, pa bo spregovoril dr. Brane Senegačnik.
Na ulice prestolnice se v prazničnih dneh že več kot dvajset let podaja Ana Mraz. Zimski mednarodni festival uličnega gledališča in cirkusa poteka v organizaciji Gledališča Ane Monro in zavoda Turizem Ljubljana. To pa ni edina Ana, ki bo letos razgibala ulično dogajanje: v Maribor prihaja Ana Mrzla, v Radovljico pa Ana Snežna. O preteklih in aktualnih dogodivščinah vseh zimskih An pa tudi o položaju domačega uličnega gledališča smo se pogovarjali z Gorom Osojnikom, predsednikom in umetniškim vodjem Gledališča Ane Monro.
Zdravnik, nekdanji politik in aktivist Dušan Keber je s knjigo Solidarnost ali pohlep (izšla je pri založbi Sanje) napisal še kako pomembno knjigo: na polju zdravstva je tehtno ponazoril, kako se sodobna družba spreminja na slabše. Naj je tema njegovih spisov nekdanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali zdajšnji obvezni zdravstveni prispevek, neenakost v Sloveniji ali privatizacija javnega zdravstva, avtor svoje trditve zmerom podpre s številkami, analizami in konsistentnimi argumenti. Tak je tudi v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je, posnetim v sredo 11. decembra: prepričljiv. Nikar ne zamudite.
O prostorih, s katerimi se je povezal med hojo, v eseju s preprostim naslovom Hoja pripoveduje Jure Jakob. Za zbirko Hiše in drugi prosti spisi je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado za esejistiko. Takrat je žirija zapisala, da »ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno«. O nečem znanem – torej hoji – na opisan način pripoveduje tudi v izbranem eseju, ki sta ga leta 2015 prebrala Ivan Lotrič in Maja Moll. Za objavo ga je uredil Andrej Rot, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek.
Željko Kozinc Uspavanke pod klifom, Matjaž Lunaček Jutranji opoji, Milan Knep Eseji o vstajenju. Recenzije so napisali Jože Štucin, Nada Breznik in Majda Travnik Vode.
Nakup čevljev z očetom se nekoč ni posrečil. Nakup kitare namesto le-teh pa je obrodil neverjetne sadove. In zdaj je za njim, med drugim, tudi 30-letna kantavtorska kariera. V času, ko so njegove uspešnice tako rekoč ponarodele, je obul še čevlje igralca in močno zagrizel v pisanje filmske glasbe. S svojo glasbo je poljubil in očaral celoten Balkan in šel daleč onkraj meja ter v vseh teh letih s skrbno izbrano glasbeno ekipo ustvarjal odrsko popolnost. A tokrat se z njim ne bomo sprehajali po svetu, ampak bomo vzeli pod drobnogled njegova besedila. Tradicijo koncertiranja na božični dan, tudi ponudbo koncerta po spletu, je letos opustil, zato sva se odločila, da kanček povezanosti njegove glasbe s tem dnem vseeno ohraniva.
Šestdeseta oddaja iz cikla Modrost hitrih sprememb ima naslov Harmonije sveta. Avtor Pavel Mihelčič se je za uvod posvetil nekaterim kontrapunktičnim oblikam, ki jih je znal vpeti v svoja dela nemški skladatelj Paul Hindemith. Predvajali bomo posnetek njegove simfonije Harmonija sveta.
V tokrat precej drugače obarvanem Glasbenem utripu ne bomo poročali o glasbenih dogodkih, se spotikali ob instrumentalne lapsuse ali ploskali priznanim virtuozom in orkestrom. Tokrat smo se posvetili prazničnemu decembru. A vanj nismo pogledali skozi odrasle kritiške oči, včasih preveč obremenjene in izumetničene. Dovolili smo si brezmejno iskrenost. Za spremembo smo letos pokukali v brezbrižni otroški svet in izvedeli, kako tale praznični čas doživljajo oni. Uredniki uredništva za resno glasbo smo se namreč odločili, da bomo o doživljanju meseca lučk, glasbe, prireditev, obdarovanja, dobrih mož in iskrenih želja povprašali kar naše najmlajše. V Glasbenem utripu pa seveda ne sme manjkati glasba. Otroci so skladbe izbirali sami, nekateri so jih tudi sami zaigrali ali zapeli.
Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je v različnih slogovnih obdobjih navdihnila božična zgodba oz.Jezusovo rojstvo. Pa ne le skladateljev, ki so ustvarili raznovrstne samospeve na božično tematiko, čar božiča odsevajo tudi ljudske pesmi, ki so v stoletjih doživele priredbe za glas in klavir.
Poslušajmo drugo ploščo domačega septeta Oholo!, hkrati ene najzanimivejših slovenskih jazzovskih zasedb in edinstvenega ansambla s področja svobodno improvizirane glasbe. Ob poslušanju štirih skladb s plošče se bomo pogovarjali tudi s članoma zasedbe, Vidom in Joštom Drašlerjem.
Mozaik zborovske glasbe zveni v znamenju božičnih pesmi v izvedbah Slovenskega komornega zbora, Slovenskega okteta in Komornega zbora Megaron. Slovenske božične pesmi so namreč neprecenljivi zaklad: pesmi, ki jih imamo in pojemo samo Slovenci: njihovo številčnost nam marsikdo zavida, prav tako njihovo estetsko vrednost.
Kraljevi orkester Concertgebouw je na koncertu 28. avgusta v Amsterdamu gostil madžarsko-britanskega pianista sira Andrasa Schiffa. Ta je izvedel Beethovnov Četrti klavirski koncert, pod taktirko Myung-Whun Chunga je orkester nato poustvaril vrhunec Brahmsovega simfoničnega opusa, Četrto simfonijo, koncert pa se je začel z Uverturo k operi Čarostrelec, op. 77 Carla Marie von Webra.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda in Tomasa Luisa de Victorie in tudi flamskega mojstra Cipriana de Roreja.
Božični oratorij škotskega skladatelja Jamesa MacMillana, ustvarjen leta 2019, najde tako skrivnostnost kot sijaj v najbolj znani sveti zgodbi: Jezusovem rojstvu. Z objemanjem škotske galske uspavanke, angleške poezije, latinskih besedil in svetopisemskih odlomkov, ki pripovedujejo o rojstvu, MacMillan spretno združuje te niti v svojem značilnem ekspresivnem in neposrednem jeziku, ki kaže tako njegove škotske korenine kot globoko utrjeno katoliško vero, ter ustvarja globoko ganljivo in mogočno delo.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Orkester klarinetov akademije za glasbo je nastopil 15. februarja 2024 v sklopu cikla Tutti te akademije, njegov nastop pa so zaznamovale kar tri novosti slovenskih skladateljev: Davida Beoviča, Jana Trilerja in Marka Mihevca. Orkester je njegov umetniški vodja Jože Kotar ustanovil v študijskem letu 2017/18, v njem pa združil študente klarineta prve in druge stopnje. Člani igrajo na vse različice klarinetov, seveda je najbolj zastopan osnovni – B-klarinet, poleg visokega Es-klarineta pa v njem igrajo tudi altovski klarineti, basovski, kontraaltovski in celo kontrabasovski. Množica različic orkestru ponuja izjemen razpon barvnih in interpretacijskih možnosti. BENJAMIN IPAVEC / J. HLADNIK: SERENADA ZA ORKESTER NA LOK DAVID BEOVIČ: FOUR SEASON(ING)S JAN TRILER: NA KRILIH UTRINKOV MARKO MIHEVC: SIMBAD JAN VAN DER ROOST / MARTEEN JENSE: PUSZTA (ŠTIRJE CIGANSKI PLESI)
Porter je zasijal na svetovnem jazzovskem nebu kot meteor. Uspel je z izjemno prijetnim, svežim in toplim glasom ter povsem samosovojim, inovativnim pristopom k vokalnemu jazzu. Prav tako so odlične njegove lastne skladbe in besedila.
Eden najboljših evropskih jazzovskih orkestrov vodi sloviti saksofonist Bob Mintzer. Za tradicionalni božični koncert je v goste povabil vokalno solistko Judith Hill. Slišali bomo nekatere najbolj znane božične skladbe, v priredbah Boba Mintzerja.
Oddajo smo namenili jazzovski glasbi z božično tematiko. Na vrsti bodo skladbe v izvedbi pevcev Nicky Shrire, Samare Joy in Gregoryja Porterja, pianistke Hanie Rani, tenor saksofonista Jacoba Dinesena, pianista Stanleya Cowella, vibrafonista Warrena Wolfa in trobentača Ibrahima Maaloufa.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet, Big Band RTV Slovenija, pevce Mio Žnidarič, Ano Bezjak in Uroša Perića ter Zbor sv. Nikolaja z gosti.
Oddajo smo posvetili glasbi alt saksofonista in skladatelja Paula Desmonda. Rodil se je pred stotimi leti - 25. novembra leta 1924. Bil je odličen solist na alt saksofonu, najbolj se je proslavil z igranjem v zasedbi pianista Dava Brubecka in kot avtor morda največjega jazzovskega hita – Take Five.
Eden najbolj zanimivih slovenskih saksofonistov, piše glasbo za različne projekte in zasedbe. Kot multi-inštrumentalist redno sodeluje s priznanimi slovenskimi glasbeniki. Prisluhnite novi plošči! Jani Šepetavec - Next Plz
Pianist, aranžer, komponist in vodja orkestra Bill Evans je eden najbolj eminentnih jazzovskih glasbenikov, ki je v svojem ustvarjanju združeval različne glasbene zvrsti. Bil je tudi tesen sodelavec slovitega Milesa Davisa. Plošča Out of the Cool, je bila posneta leta 1960, deset mesecev po snemanju Davisove plošče Sketches of Spain.
Billy Harper se je rodil pred osemdesetimi leti – 17. januarja leta 1943 v Houstonu v Texasu, Najprej je vneto prepeval v lokalnem cerkvenem zboru, veselje do petja pa obdržal vse do današnjih dni, saj vodi tudi študentski zbor, v katerem je pel tudi naš Peter Ugrin med študijskim izpopolnjevanjem v Združenih državah Amerike. Billy Harper je sprva igral predvsem pod vplivom Johna Coltranea, z leti pa je izmojstril svoj prepoznaven energičen, a tudi izjemno melodičen slog igranja. Korenine vleče iz mladostnega sprejemanja bluesovske in gospelovske glasbe. Žal se ni uspel širše uveljaviti, izjemno pa ga cenijo glasbeni kolegi in njegovi učenci.
V sklepnem delu trilogije o slovenskih jazzovskih kitaristov se bomo posvetili še novemu rodu. Tako bodo na vrsti skladbe v katerih se bodo oglasili Teo Collori, Vitja Balžalorsky, Vital Jurca, Domen Gnezda, Mihael Hrustelj in Boštjan Franetič.
V oddaji bomo predstavili basista Wilburja Warea, ki je pomembno vplival tako na bopovske glasbenike kot tudi improvizatorje svobodnega jazza. Letos je minilo sto let od njegovega rojstva. Igranje Wilburja Wara je močno zaznamovalo dva izmed najvplivnejših solistov na kontrabasu, Charlieja Hadena in Davea Hollanda, vplivalo pa je tudi na basiste, ki so delovali v improvizirani glasbi, kot sta na primer Fred Hopkins in Malachi Favors.
Eden najpomembnejših sodobnih pianistov v svetu jazza se je proslavil s prenosi koncertov iz svoje dnevne sobe v času koronavirusa. S svojim triom je gostil največja imena jazza, kot so Joe Lovano, Brad Mehldau, Christian McBride, Eddie Henderson, Steve Davis, Sheila Jordan, Victor Lewis in še cela množica drugih, tudi vokalnih zvezd. Emmet Cohen bo s svojim triom v sredo, 18. decembra, nastopil v Zagrebu, v okviru Zagreb Jazz Festivala, ki praviloma gosti največje zvezde mednarodnega jazza (samo v tej sezoni: Billy Cobham, Avram Ferer, Cyrille Aimee, Gregory Porter, Anat Cohen, Nicole Zuraitis).
Potrošniška decembrska mrzlica v kombinaciji z individualistično zaverovanostjo vase se v besedilu razkriva v trgovini, v kateri Zoja kupuje sestavine za božično večerjo za begunce. Kljub protagonistkini odločnosti je v veliki trgovini žal bolj kot človeškost pomembno kopičenje stvari za decembrske praznike. Bo v dneh topline in upanja prevladala empatija ali egoistično kopičenje konzerv graha? Zoja – Anja Drnovšek Varnostnik – Tone Gogala Gospa – Vesna Jevnikar Prodajalka – Barbara Vidović Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Dramaturg in režiser: Alen Jelen Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018.
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo tudi v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Dramska igralka Vesna Pernarčič je članica Prešernovega gledališča Kranj. V rubriki smo slišali posnetke nekaj songov iz monodrame Piaf Edith Piaf, ki so nastali leta 2006 ob uprizoritvi v veliki dvorani Grand hotela Union. Avtor oddaje je Alen Jelen. Dramska igralka – Vesna Pernarčič. Uredništvo igranega programa.
Dorini je vroče, zato razočarana nad temperaturo svoje hotelske sobe kliče na recepcijo – receptorka je hladna, a v sobi je še vedno nevzdržno vroče. Ko je že videti brezupno, protagonistki na pomoč priskoči neavtomatski telefonski odzivnik, ki jo popelje na hipnotično popotovanje. Radijska igra črpa iz prvih dveh delov triptiha Zbirno mesto, ki se ukvarja s skupnostnim soočanjem s podnebno krizo in ki ga poleg radijske igre sestavljata še pogovor na temo podnebnih sprememb in odziva nanje ter participatorni performans. Avtorica ideje in scenarija, izvajalka performansa in radijske igre: Doroteja Nadrah Soavtor scenarija in izvajalec radijske igre: Tosja Flaker Berce Režiserka in dramaturginja radijske igre: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Avtor glasbe: Spencer Gross Fonetika: Suzana Köstner Posebna zahvala gre: Galeriji Jakopič (MGML), Ljubljanskemu potniškemu prometu, Župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda, Andražu Arku, ki je avtor svojega besedila, vsem udeležencem dogodkov projekta Zbirno mesto Koprodukcija Uredništva igranega programa in Doroteje Nadrah, samozaposlene v kulturi Sofinancer projekta: Ministrstvo za kulturo RS Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Mitska zgodba izvira iz Mahabharate, ki je poleg Ramajane najpomembnejši sanskrtski ep stare Indije in osrednje delo hinduizma. Lirsko-epsko drama o ljubezni in zapuščenosti velja za Kalidasovo najpomembnejše dramsko delo. Posebnost radijske izvedbe je njena zasedba, saj je igro interpretiral skoraj ves takratni ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Režiser: Franci Križaj Prevajalka: Vlasta Pacheiner Klander Prirejevalec in dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Šakuntala – Jadranka Tomažič Dušjanta – Sandi Krošl Kanva – Marjan Dolinar Gautami – Marija Goršič Vidušaka – Branko Grubar Prijamvada – Marjana Krošl Anasuja – Ljerka Belak Šarngarava – Marko Simčič Matali – Borut Alujevič Ravnatelj – Stanko Potisk Sodelovali so še – Mija Mencej, Jana Šmid, Anica Kumer, Jože Pristov, Janez Bermež, Miro Podjed, Bogomir Veras, Bruno Vodopivec, Štefan Volf, Breda Senčar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1972.
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Možaki si v zvoniku v prvonovembrski noči pripovedujejo zgodbe. Ob popitem alkoholu se postopno razkrivajo okoliščine nekoč storjenega zločina, katerega storilca sta prisotna. Režiserka: Maša Slavec Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojstri: Franci Likar, Borut Jeras, Martin Tomc Cerkovnik Madronič – Maks Bajc Ključar – Stane Potokar Kajfež – Maks Furijan Stariha, mlajši kmet – Bert Sotlar Mate, kmečki fant – Andrej Kurent Mike, Madroničev vnuk – Jana Osojnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1956
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Lara Jankovič je igralka, glasbenica in šansonjerka, ki je znotraj svojega opusa izdala tri glasbene albume, in sicer Kako diši svoboda, Na kožo zapisane zgodbe in Pred vami stojim gola. V rubriki Igralci pojejo je zapela nekaj pesmi po svojem in urednikovem izboru. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramska igralka – Lara Jankovič Uredništvo igranega programa
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Lukian je v svojih delih obravnaval filozofske, družbene in tudi teološke vsebine, do katerih je vselej pristopal kritično. Njegovemu ostremu humorju niso ušla niti božanstva z Olimpa: pomenki bogov namreč razkrivajo njihove zemeljske težave, kot so napuh, pohlep, pohota, ljubosumje in druge človeške šibkosti. Režiserka: Elza Rituper Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Mojster zvoka: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Zeus – Ivan Rupnik Hefaistos – Dario Varga Hermes – Sandi Pavlin Hera – Majda Grbac Afrodita – Marinka Štern Atena – Majda Kohek Poseidon – Jože Mraz Pan – Marko Simčič Paris – Uroš Maček Hanimedes – Jernej Kuntner Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1994.
Zvočni kolaž predstavlja štiri prizore iz izbora svetovne dramatike: Molièrjeve komedije Šola za žene, Shakespearjeve tragedije Romeo in Julija, Rostandove tragikomedije Cyrano de Bergerac in Držićeve komedije Boter Andraž. Vsem prizorom je skupno prizorišče – balkon, ki ga radijska konferansjejka označi kot »ne samo arhitektonski okrasek hiše, temveč življenjski prostor žene pred stoletji v raznih dobah.« Režiserka in scenaristka: Maša Slavec Tonski mojster: Tone Kablar Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralke in igralci – Ančka Levar, Edvard Gregorin, Ivanka Mežan, Boris Kralj, Mihaela Šarič, Vladimir Skrbinšek, Slavko Jan, Tina Leonova, Branko Miklavc, Andrej Kurent, Dušan Škedl, Frane Milčinski Ježek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih leta 1961 v studiih Radia Slovenija
Iz evangeličanske cerkve v Murski Soboti neposredno prenašamo slovesno praznično bogoslužje na božični dan. Vodita ga evangeličanski škof mag. Leon Novak in duhovnica Judit Andrejek. Pri bogoslužju sodelujejo: glasbeni skupini Selah in Eben Ezer ter Aleksander Nelson Hujs.
Iz župnijske cekve svetega Mihaela v Mengšu bomo neposredno prenašali slovesno polnočno sveto mašo. Daroval jo bo župnik Marko Košir ob somaševanju Matevža Mehleta. Pri maši bodo sodelovali Oktet Mi in združeni zbori župnije Mengeš z zborovodji Nežo Hribar, Tomasom Mejiasom (izg. Mehijasom) in Andrejem Levcem. Organisti so: Ana Kešnar, Uroš Urbanija in Jošt Levec.
P. Hugolin Sattner, skladatelj, od čigar smrti je letos minilo 90 let, je ustvaril zajetno število božičnih pesmi. S pretanjenimi poznoromantičnimi harmonijami in izredno spevnimi melodijami mu je vanje uspelo zajeti najgloblja čustva, ki se človeku porajajo ob rojstvu otroka - božjega Deteta Jezusa; prav zato si slovenskega božiča brez njegovih pesmi skoraj ne moremo več predstavljati.
Kakšna je pr(a)va božična zgodba? To je vprašanje, ki si ga zastavlja brat frančiškan, teolog in socialni pedagog Andraž Arko. V oddaji Sedmi dan bomo prevrednotili pomen praznovanja Kristusovega rojstva v luči vse večjega komercialnega izkrivljanja praznika in duhovne praznine, ki se pogosto skriva za božično potrošnjo in vse hitrejšim načinom življenja, zaradi katerega izgubljamo tla pod nogami. Z Andražem Arkom, avtorjem knjige o Božjem Sinu in njegovem rojstvu, se bo pogovarjal novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs.
Iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti na četrto adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo. Maševal bo škof dr. Peter Štumpf. S petjem bo sodeloval stolni mešani pevski zbor sv. Nikolaja, ki ga vodi Tomi Bušinoski.
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Kmalu bomo praznovali božič, praznujejo ga tako verniki kot tudi drugi. Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in protestantski verniki, pa tudi članice in člani manjših pravoslavnih cerkva. Del pravoslavnih, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja. Praznik Jezusovega rojstva nagovarja s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. Vabljeni k poslušanju.
Na tretjo adventno nedeljo iz župnije Zalog neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Andrzej (izg. Andžej) Gosek. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor Mlada srca pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Jerneja Berdena
Drage poslušalke in dragi poslušalci. Če se sprašujete, kako začeti s prebiranjem Svetega pisma, vabljeni, da prisluhnete oddaji Sledi večnosti. Naš sogovornik je bil msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, biblicist in celjski škof. Prof. Matjaž na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. Kako prebirati najbolj brano knjigo v zgodovini? Foto: Zajem zaslona, Družina d.o.o
Velik požar ni uničil slovite pariške stolnice Notre-Dame, ampak jo je prenovil, saj se zdi, da se dviguje kot ptič feniks iz pepela. Zahtevno obnovo so dokončali po načrtih in zbrali celo več denarja, kot so ga porabili. Obiskovalci bodo katedralo lahko občudovali v povsem novi, očiščeni podobi, kot pred 200 leti, nekaj predmetov pa je povsem novih ali pa so postavljeni na drugo mesto. Kakšna bo nova pot skozi to slovito stolnico, v pogovoru s prof. dr. Edvardom Kovačem, poznavalcem francoske kulture, ki je več let živel v Parizu in v Franciji tudi predaval (foto: EPA).
Pripravite pot, utrite stezo je naslov kantate, ki jo je J. S. Bach namenil za 4. adventno nedeljo, izvedel pa jo je prav 22. decembra, leta 1715, v Weimarju. Evangeljsko besedilo, ki govori o Jezusovem prihodu, pa je navdihnilo tudi njegovega sodobnika Gottfrieda Augusta Homiliusa, ki je za zadnjo adventno nedeljo ustvaril kantato Auf, auf ihr Herzen seid bereit, v kateri skozi glasbo in besedilo poudarja tudi pripravo src na ta dogodek.
Na drugo adventno nedeljo in na praznik Brezmadežne Device Marije prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop. Pod vodstvom umetniškega vodje, Mihe Zupanca Kovača, sodeluje Moška vokalna skupina Tromostovje. Pri orglah je Ana Kresal.
Tita Kovač Artemis se je rodila leta 1930 v Novem mestu, umrla je leta 2016. V Novem mestu je živela do leta 1941, ko sta se z materjo preselili v Ljubljano; tam je končala gimnazijo in nato diplomirala iz kemije. Po diplomi je najprej delala kot inženirka kemije, bila je zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, zatem je bila knjižničarka na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od leta 1970 je živela po večini v Grčiji, delala je kot turistična vodnica po Grčiji in Sveti deželi. Napisala je uspešno knjigo Kemiki skozi stoletja. Pisala je tudi radijske igre in scenarije za izobraževalne oddaje pri RTV. Najbolj znana je kot avtorica zgodovinskih romanov o velikih osebnostih in njihovi vlogi v zgodovini. Pisala je o Valvasorju, Štefanu Dečanskem, Janezu Bleiweisu, prvem grškem predsedniku Capodistriasu. V današnjem Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz knjige Najbogatejši Kranjec iz leta 1979. Gre za biografski roman o baronu Žigi Zoisu, mecenu, mentorju in osrednji osebnosti slovenskega razsvetljenstva. Avtorica Tita Kovač Artemis je v delo vključila vrsto pomembnih osebnosti iz slovenske kulturne, pa tudi znanstvene zgodovine. V odlomku je opisano srečanje med Zoisom in Antonom Tomažem Linhartom. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef in Alen Jelen. Produkcija leta 2024. Redakcija Staša Grahek.
Proti severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
Literarni zgodovinar Alfonz Gspan je bil tudi pesnik, o tem priča tudi njegova pesem Božič. V njej je lepo združil božično razpoloženje in socialno tematiko. Občuteno jo interpretira dramska igralka Ljerka Belak.
Praznična oddaja Božič na Slovenskem prinaša božične pesmi, ki so jih po večini spesnili slovenski pesniki. Avtorji pesmi Joseph Mohr, Josip Stritar, France Prešeren, Anton Aškerc, Silvin Sardenko, Oton Župančič, Ivan Pregelj, Alojz Gradnik, Anton Vodnik, France Vodnik, Anica Černej, Jožef Pogačnik, Stano Kosovel, Mile Klopčič, Vital Vodušek, Srečko Kosovel, Ljubka Šorli, Mirko Kunčič, prevajalec Gregorij Pečjak, interpreti Stannia Boninsegna, Boris Juh, Boris Kralj, bralka Nadja Jarc, tonska mojstrica Metka Rojc, asistent Sandi Zgonc, režiser Gregor Tozon. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek. Posneto decembra 1992.
Pesnica Manca Klun se je javnosti predstavila s haikuji, nato je pesmi objavila v Mentorju, Rukopisih, Literaturi ter zbirki Novi svet. Zadnje čase svojo poezijo dopolnjuje tudi z glasbo v projektu Vague Wanderer (Vrabec Anarhist). Njeno pesem Božični večer lahko poslušate v interpretaciji dramske igralke Urške Taufer.
Avstrijski pisatelj Michael Scharang se v avtobiografski zgodbi Popolnoma pravilno božično drevo odpravi v Celje, iz katerega je leta 1908 pobegnila njegova babica. Že obnemogla in ostarela mu je zaupala, kaj se ji je pripetilo na sveti večer leta 1908, ko ji tudi skrbno pripravljeno in okrašeno božično drevesce ni pomagalo omehčati trdega srca svojega gospodarja. Scharangova zgodba je bila prvič objavljena leta 2011 v Suhrkampovi zbirki 24. december: Nove božične zgodbe. Prevajalka: Lučka Jenčič, interpret: Milan Štefe, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2014. Redaktorici: Tesa Drev Juh in Maja Žvokelj.
Proti severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
Jasna Lara Rajh je fotografka in grafična oblikovalka, rojena v Mariboru. Ustvarja v podjetju Intesa RD kot umetniška direktorica in grafična oblikovalka. Piše pa tudi poezijo. Iz njenega še neobjavljenega cikla pesmi Ena in edina smo izbrali pesem Prehajam z bivanjsko tematiko. Interpretka je Doroteja Nadrah. Produkcija leta 2024.
Pesnik, pisatelj, esejist in aktivist Samo Resnik je bil dejaven na različnih področjih, tako na literarnem kot tudi na političnem. Tokrat ga lahko poslušate kot pripovednika. V Literarnem noktumo lahko slišite njegovo kratko zgodbo Neva. Režiserka je Ana Krauthaker, interpret Gaber Kristjan Trseglav, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2008.
Januarja letos je v šestinosemdesetem letu starosti umrla ena najbolj znanih nemških pesnic zadnjih desetletij, Elke Erb. Rojena je bila leta 1938 blizu mesta Bonn. Prvo knjigo z naslovom Izvedensko mnenje je objavila šele pri sedemintridesetih letih, za njo pa še številne druge. Zanje je dobila ugledne nagrade, pred nekaj leti na primer Büchnerjevo. Pisala je tudi eksperimentalno prozo in poetizirane dnevniške zapiske. Poglavitna značilnost njenih del je prav prehajanje iz enega žanra v drugega. Avtorica oddaje in prevajalka je Urška P. Černe, interpretka Draga Potočnjak, bralec Jure Franko, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Staš Janež, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto produkcije 2004.
Slikar in grafik, akademik Jožef Muhovič, rojen 22. dec. 1954 v Lenartu pri Gornjem Gradu, je bil dolga leta profesor za likovno teorijo na ljubljanski likovni akademiji, njegovo najbolj monumentalno znanstveno delo pa je obsežni Leksikon likovne teorije. Letos je izdal knjigo skic za avtoportret, kot jih je imenoval, z naslovom Jaz in moj svet in vanjo uvrstil tudi svoje zaključno predavanje pred upokojitvijo. Urednik oddaje je Vlado Motnikar, igralec Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Halvka Godina, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Posneto decembra 2024.
Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.
Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.
Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI
Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.
Tokrat se bo Orkester Slovenske filharmonije poklonil Johannesu Brahmsu, v glasbenem večeru slišali dve njegovi deli. V prvem delu bo zazvenel skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, v drugem delu pa bo na sporedu njegova Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73. Gostujoča umetnika pa sta tokrat dve véliki glasbeni imeni. Prvi je priznani avstrijski dirigent Hans Graf - eden najbolj cenjenih in izkušenih glasbenikov današnjega časa, ki slovi po svojem širokem izvajalskem repertoarju in ustvarjalnem oblikovanju koncertnih vsebin. Pod Grafovo taktirko pa se bo orkestru pridružil še Herbert Schuch, odlični pianist, ki je priznan kot eden najzanimivejših glasbenikov svoje generacije.
Otvoritvena predstava sezone 2024/2025 je posvečena tudi dvajseti obletnici smrti Renate Tebaldi.
Tretji koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Dejan Lazić (klavir) dirigent: Lio Kuokman Jean Sibelius: Finlandia, Op. 26 Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu op. 21 (dodatek) Wolfgang Amadeus Mozart: Fantazija v d-molu K. 397 (dodatek) Dmitrij Šostakovič: Trije fantastični plesi op.5, 1. stavek Koračnica – Allegretto Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 5 v D-duru op. 107 »Reformacijska«
Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije sta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila sta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.
Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Kdo sta prejemnici nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič, je že znano. Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljuje GZS-Zbornica založnikov in knjigotržcev skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca oziroma prevajalko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, pa bomo pospremili s pogovorom z nagrajenkama: Tino Perić in Majo Kovač. Z njima se po pogovarjala Tina Kozin, literarne odlomke iz nagrajenih del pa bo interpretirala Tina Resman. Voditelj: Aleksander Golja, Režija: Špela Kravogel, Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.
Naj gre za pridobivanje naravnih antioksidantov iz rožmarina ali kofeina iz kave, izdelavo umetnih kosti ali posebnih materialov, ki se lahko uporabijo za razgradnjo plastike ali strupenih snovi, vse to je danes mogoče proizvesti s procesi, ki niso škodljivi za zdravje ali okolje, pač pa izkoriščajo specifične lastnosti snovi ob visokih tlakih in temperaturah. To tudi konkretni primeri iz bogate raziskovalne kariere akademika prof. dr. Željka Kneza s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, letošnjega prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo. Kako se je fokus v kemijskem inženirstvu skozi čas preusmeril v uporabo snovi in snovanje procesov, ki so okolju in zdravju bolj prijazne, ter kako pomembna pri tem je vloga sodobnih produktnih tehnik ter uporabe podkritičnih in nadkritičnih tekočin, smo preverili v tokratnih Podobah znanja. Foto: Maja Ratej
Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI
Dorini je vroče, zato razočarana nad temperaturo svoje hotelske sobe kliče na recepcijo – receptorka je hladna, a v sobi je še vedno nevzdržno vroče. Ko je že videti brezupno, protagonistki na pomoč priskoči neavtomatski telefonski odzivnik, ki jo popelje na hipnotično popotovanje. Radijska igra črpa iz prvih dveh delov triptiha Zbirno mesto, ki se ukvarja s skupnostnim soočanjem s podnebno krizo in ki ga poleg radijske igre sestavljata še pogovor na temo podnebnih sprememb in odziva nanje ter participatorni performans. Avtorica ideje in scenarija, izvajalka performansa in radijske igre: Doroteja Nadrah Soavtor scenarija in izvajalec radijske igre: Tosja Flaker Berce Režiserka in dramaturginja radijske igre: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Avtor glasbe: Spencer Gross Fonetika: Suzana Köstner Posebna zahvala gre: Galeriji Jakopič (MGML), Ljubljanskemu potniškemu prometu, Župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda, Andražu Arku, ki je avtor svojega besedila, vsem udeležencem dogodkov projekta Zbirno mesto Koprodukcija Uredništva igranega programa in Doroteje Nadrah, samozaposlene v kulturi Sofinancer projekta: Ministrstvo za kulturo RS Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Mitska zgodba izvira iz Mahabharate, ki je poleg Ramajane najpomembnejši sanskrtski ep stare Indije in osrednje delo hinduizma. Lirsko-epsko drama o ljubezni in zapuščenosti velja za Kalidasovo najpomembnejše dramsko delo. Posebnost radijske izvedbe je njena zasedba, saj je igro interpretiral skoraj ves takratni ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Režiser: Franci Križaj Prevajalka: Vlasta Pacheiner Klander Prirejevalec in dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Šakuntala – Jadranka Tomažič Dušjanta – Sandi Krošl Kanva – Marjan Dolinar Gautami – Marija Goršič Vidušaka – Branko Grubar Prijamvada – Marjana Krošl Anasuja – Ljerka Belak Šarngarava – Marko Simčič Matali – Borut Alujevič Ravnatelj – Stanko Potisk Sodelovali so še – Mija Mencej, Jana Šmid, Anica Kumer, Jože Pristov, Janez Bermež, Miro Podjed, Bogomir Veras, Bruno Vodopivec, Štefan Volf, Breda Senčar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1972.
Proti severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
Ob praznovanju njegovih 50 izjemno ustvarjalnih in plodnih let v glasbenem svetu ter hkrati ob njegovem osebnem jubileju, praznovanju 70-letnice, se je v letu 2024 zvrstilo neverjetno število velikih, pa tudi intimnejših koncertov njemu v čast. Njegov veliki opus obsega simfonična dela, kantate, samospeve, komorna dela, izvirno glasbo za gledališke predstave, filme in multimedijske projekte ter zborovsko glasbo, ki sestavlja najobsežnejši del njegove ustvarjalnosti. Izvajajo ga številni glasbeniki na vseh koncih sveta, vse do Kitajske. Je umetnik, ki pa se ni zapisal samo glasbi: velik pečat je pustil tudi v pedagoškem svetu kot dolgoletni redni profesor za glasbo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Hector Hugh Munro - Saki (roj. l. 1870, umrl je l. 1916) se je rodil v Burmi, v Angliji je pozneje delal kot novinar. Med letoma 1902 in 1908 je bil dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Umrl je kot vojak prostovoljec med I. svetovno vojno. Munro je napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki. Eno izmed njih je tudi kratka zgodba z naslovom Bertijev božič. Prevajalka je Mateja Perpar, režiser Alen Jelen, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednika oddaje Staša Grahek in Matej Juh. Produkcija leta 2016.
Nedavni šesti in sklepni koncert letošnje 14. sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je imel naslov Vriskajte Bogu vse dežele. Na njem je poleg Bachove priljubljene kantate s tem besedilom zazvenel njegov Koncert za čembalo v g-molu, sonata za godala Christopha Graupnerja in velikonočna kantata s trobento in violino Georga Philippa Telemanna. Solistka ansambla musica cubicularis je bila petindvajsetletna hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać. V zasedbi sta sodelovala tudi italijanski violinist Federico Guglielmo in Miha Petek na baročni trobenti.
Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je bila država v fokusu Hrvaška in eden izmed številnih gostujočih avtorjev in avtoric iz sosednje države je bil tudi pisatelj Damir Karakaš. Zagotovo gre za enega najbolj nagrajevanih in prevajanih sodobnih hrvaških avtorjev, a hkrati tudi enega redkih, ki v ospredje svojega ustvarjanja tako močno postavljajo hrvaško pokrajino Liko. V kratkih romanih, za katere je značilen pretanjen slog, namreč pogosto tematizira surovost okolja in Ličane v različnih zgodovinskih turbulencah. V slovenščini lahko beremo njegova romana Šumenje gozda in Proslava, ki sta v prevodu Jurija Hudolina izšla pri založbi Beletrina. Na Ljubljanskem filmskem festivalu pa je bil na ogled tudi film, nastal po romanu Proslava režiserja Bruna Ankovića, ki je na puljskem festivalu prejel veliko zlato areno. Z Damirjem Karakašem se je pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Igor Velše, ton in montaža Vito Plavčak. Foto: © C.Stadler/Bwag; CC-BY-SA-4.0
Petra Soukupová (1982) je ena najuspešnejših čeških avtoric. V slovenščino je do zdaj prevedenih pet njenih romanov, med temi tudi dva mladinska. V romanu Nihče ni sam, ki ga je prevedla Nives Vidrih, spoznamo sodobno družino, ki živi v Pragi. Avtorica nam predstavi težave njenih članov – skrbi zaradi službe in šole, nezmožnost dobre komunikacije, soočanje s smrtjo družinskih članov. Pri tem ne izbere ene same pripovedne perspektive, ampak ves čas preskakuje med njimi. Izbrali smo poglavje z začetka romana z naslovom Kurja juha. Interpretira Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2024.
O prostorih, s katerimi se je povezal med hojo, v eseju s preprostim naslovom Hoja pripoveduje Jure Jakob. Za zbirko Hiše in drugi prosti spisi je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado za esejistiko. Takrat je žirija zapisala, da »ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno«. O nečem znanem – torej hoji – na opisan način pripoveduje tudi v izbranem eseju, ki sta ga leta 2015 prebrala Ivan Lotrič in Maja Moll. Za objavo ga je uredil Andrej Rot, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek.