Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

So begunci pred vojno še ljudje ali so le 'nekakšni ljudje'?
Prevajalec: Niko Jež,
igralec Gašper Lovrec.
Posneto: 2022

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pomladni čas je tudi obdobje porok. Ustaljena praksa je, da škofijske in redovne službe organizirajo tečaje za pripravo para na zakrament svetega zakona. Tudi v okviru skupnosti Emanuel izvajajo pripravo na zakon; med drugim jo skupaj s svojim soprogom med drugim vodi mag. Mihaela Kastelec. Kdo so udeleženci priprave na zakon, o čem se pogovarjajo na pripravah in kaj pomeni dobra priprava na zakonsko zvezo, zakaj jo param priporoča, ali se zgodi, da par skozi pripravo ugotovi, da nista za skupaj?

Avtor: Nataša Lang

Skladatelj se je s svojo glasbo vse svoje življenje zahvaljeval Bogu, kljub težavam, ki so ga ves čas pestile. Kantato Jaz sem dobri pastir je ustvaril leta 1725 v Leipzigu; letos torej mineva okroglih 300 let od njenega nastanka, kantato Hvalite Boga v njegovih kraljestvih pa leta 1730, prav tako v Leipzigu. Obe slavita božjo dobroto in usmiljenje ter globoko predanost Bogu, sklepni koral druge pa vodi do fugirane aleluje, ki je vedno izraz velikonočnega veselja.

Avtor: Polona Gantar

Vabimo vas, da prisluhnete evangeličanskemu bogoslužju. Vodi ga evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

Avtor: Ars

23. novembra lani je v dvorani Koncertne hiše v Københavnu na Danskem potekal koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil dirigent Fabio Luisi. Na sporedu sta bili dve orkestrski mojstrovini, ki sta na prelomu v dvajseto stoletje zaznamovali glasbeni svet, Ozarjena noč, op. 4 Arnolda Schönberga in Simfonija št. 1 Aleksandra Skrjabina.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Danes nadaljujemo ciklus humoresk nemške pisateljice s preloma stoletja grofice Franziske zu Reventlow. Že od mladih let je bila upornica, zaradi neprimernega vedenja so jo celo izključili iz dekliškega internata. Pozneje je bila znanka pomembnih predstavnikov takratnih intelektualnih krogov, med drugim Rilkeja, Wedekinda, Georgea in drugih. Zelo zgodaj je začela prebirati družbenokritično literaturo ter zbrana dela Friedricha Nietzscheja. Po ločitvi od Walterja Lübkeja, ki jo je podprl na njeni slikarski poti, je še naprej živela v Münchnu. Živela je samostojno boemsko življenje, prežeto s finančnimi krizami, boleznijo in številnimi splavi. Prezirala je vojsko, birokracijo, aristokracijo, materializem in nacionalistični duh, ki je spremljal ustanovitev nemškega cesarstva. Danes je bolj znana po svoji humorno satirični literaturi, kot po svojih slikah.

Prevajalka Tina Štrancar,
interpret Uroš Potočnik,
tonski mojster Nejc Zupančič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
režiserka Špela Kravogel,
urednika oddaje Matej Juh, Petra Tanko.
Posneto 2015.

Avtor: Ars

izpod peres Puccinija, Offenbacha, Salierija, Rossinija, Glucka, Mozarta in Bellinija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Neznani Bruckner se je glasil naslov koncerta, ki je bil 1. marca letos v dvorani Berlinske filharmonije. Tam je Berlinski filharmonični orkester izvedel dve neoštevilčeni in danes praktično neznani, redko izvajani Brucknerjevi simfoniji, ki ju poznamo pod vzdevkoma Študijska simfonija v f-molu – to je skladateljev prvi poizkus v tem žanru – in pa Simfonija št. 0 oziroma Nulta simfonija. Poslušali bomo Brucknerja na poti samoodkrivanja in klesanja glasbenega izraza, s katerim je pozneje postal eden največjih simfonikov obdobja glasbene romantike. Berlinske filharmonike bo vodil eden vodilnih interpretov Brucknerjeve glasbe Christian Thielemann.

Avtor: Mihael Kozjek

V oddaji Sedmi dan bomo govorili o judovskem prazniku pasha. Gre za pomemben praznik, pri katerem se Judje spominjajo osvoboditve iz egiptovskega suženjstva, o kateri poroča Stara zaveza. Tudi Jezus je pri zadnji večerji obhajal pasho, zato ji pravimo kar judovska velika noč. Zakaj je simbol praznika nekvašen kruh, kaj je seder in kako se sploh obhaja pasho, boste izvedeli v pogovoru z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem ml.

Avtor: Nejc Krevs

Tokratno oddajo namenjamo sodobni glasbi z orglami, inštrumentom z veliko zvočnih in izraznih možnosti. Pritegnile so skladatelja Alda Kumarja in Uroša Rojka, ki letos praznujeta življenjski jubilej – 70. rojstni dan, navdihnile pa so tudi avstrijskega sodobnega skladatelja in organista Petra Planyavskega, ki je na poezijo Srečka Kosovela ustvaril cikel z naslovom Harfa drobnega dežja. Od rojstva tega, tudi danes zelo aktualnega slovenskega pesnika letos mineva 120 let.

Avtor: Polona Gantar

Življenje in ustvarjanje ameriške pesnice Mary Oliver, ki je živela med letoma 1935 in 2019, sta neločljivo povezana z naravo. Prepričana je bila, da poezija ne sme biti izumetničena, zato je pri pisanju uporabljala preprost jezik in razumljive podobe. Besedilo z naslovom Po rečnem bregu navzgor je vzeto iz leta 2016 objavljene zbirke esejev z enakim naslovom.

Prevod Miriam Drev,
interpretacija Darja Reichman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič.

Posneto leta 2024,
urednica oddaje Staša Grahek.

Avtor: Ars

Oddaja Srce šansona, ki je na sporedu Programa Ars vsako sredo, se bo tokrat odvijala v živo, na odru velike dvorane SNG Drama v Ljubljani. Na zadnjem koncertu cikla Ars in Drama v tej sezoni bodo z glasbeniki Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija nastopili najvidnejši slovenski vokalni izvajalci: Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Dirigent bo Matjaž Mikuletič, ki je tudi prispeval vse priredbe. Na sporedu bodo izključno slovenske skladbe, napisane na slovenska besedila.
Programska vodja dogodka je urednica oddaje Srce Šansona Alma Kužel, ki bo skupaj z Igorjem Velšetom prireditev tudi vodila in z izvajalci na odru tudi na kratko poklepetala.

Avtor: Hugo Šekoranja

Poljska pisateljica, publicistka in dramatičarka Zofia Nałkowska je bila ena osrednjih osebnosti poljske književnosti med obema vojnama. Rodila se je leta 1884 v intelektualni družini v Varšavi. V prvem ustvarjalnem obdobju je izhajala iz poljske moderne, zlasti simbolizma, in se je ukvarjala predvsem s psihološko upodobitvijo svojih romanesknih likov, zlasti žensk v meščanski družbi, in feminizmom, po prvi svetovni vojni pa se je začela zanimati tudi za širše družbene teme, kar je opazno že v izvirnem modernističnem romanu Choucas iz leta 1927. Pripoved je postavljena v zdravilišče za pljučne bolezni v švicarskih Alpah. Med njenimi najbolj znanimi družbenokritičnimi romani sta Meja iz leta 1935 (v slovenščini smo ga dobili leta 1965) in Vozli življenja (1948). Poleg številnih romanov je napisala tudi več dram in vrsto novelističnih zbirk. Leta 1946 je kot članica mednarodne komisije za preiskavo nemških zločinov na Poljskem poslušala številna pričevanja preživelih taboriščnikov in na tej podlagi je leta 1949 nastala zbirka novel Medaljoni (v slovenščini je izšla leta 1963). Tako pred drugo svetovno vojno kot po njej je bila dejavna v poljskem kulturnem in družbenem življenju. Umrla je leta 1954 v Varšavi.

Avtorica scenarija Jana Unuk,
interpretira Darja Reichman,
vezno besedilo bere Aleksander Golja,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.

Avtor: Ars

Ameriški zahod je bil od nekdaj svojevrsten navdih številnim umetnikom, a prav široka obzorja ameriške modernistične slikarke Georgie O’Keeffe so bila obravnavana z novim pogledom. Slikarkini trije akvareli iz leta 1917 z naslovi Svetloba, ki prihaja na ravnico, Kanjon z vranami in Zvezdna noč so navdihnili ameriškega skladatelja Dana Welcherja. V glasbi je poskusil doseči to, kar je slikarka v svojih delih dosegla s svetlobo in senco, in tako je leta 1985 je nastalo glasbeno delo, ki nosi naslov Svetloba v preriji: Trije teksaški akvareli Georgie O'Keeffe.

Avtor: Katja Ogrin

Pesnik in prevajalec Robert Bly (1926–2021) predstavlja enega izmed vrhov sodobne ameriške poezije, z njim je razcvet doživela tudi ameriška poezija v prozi. Njegove pesmi v prozi zaznamujeta na videz preprost jezik in skoraj plastičnost, s katero avtor podaja izseke vsakdana. A že njihov meditativni ritem in refleksija, ki jih obdaja, dajeta slutiti, da avtorja bolj kot površje opisanega prizora zanima nekaj drugega, namreč kompleksnost sveta, ki se svetlika tudi iz njegovega najmanjšega drobca. Izbor Blyjeve poezije je narejen iz knjige Segati k svetu.

Prevajalka: Tina Kozin;
režiser: Jože Valentič;
interpret: Uroš Maček;
glasbena opremljevalka: Sara Železnik;
mojster zvoka: Nejc Zupančič;
posneto leta 2013.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin