Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 17.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu: glasba Gasparja Sanza, Antonia Solera, Silviusa Leopolda Weissa, Franza Danzija in Domenica Scarlattija.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na sporedu glasba Carla Marie von Webra in Heitorja Ville Lobosa.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Angažirana beloruska pesnica in pisateljica te dni gostuje na srečanju PEN na Bledu.
Njeno pesem je prevedla Sara Špelec, interpretirala jo bo Pia Zemljič.

Avtor: Ars

Ob začetku Slovenskih glasbenih dnevov bosta gosta v studiu skladatelj Uroš Rojko in pianistka Lovorka Nemeš Dular. Na sporedu glasba: Lucijana Marije Škerjanca, Jacobusa Gallusa, Giovannija Battiste Pergolesija in
Johanna Sebastiana Bacha.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Gotske katedrale v severni Franciji še danes pričajo o izrednih ustvarjalnih impulzih, ki so se razvili v dvanajstem stoletju in so bili hkrati umetniški, duhovni in filozofski. Prežemali so vse oblike kulture, ne nazadnje tudi znanost in umetnost glasbe. Skladatelji tako imenovane notredamske šole so delovali v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in so bili povezani z notredamsko katedralo v Parizu. Njihovo delovanje se je časovno ujemalo z graditvijo te mogočne stavbe, ki se je začela leta 1163 in je trajala skoraj stoletje.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

V slovenski založniški prostor stopa nova založba No!press, ki bo, tako se zdi, s svojimi izdajami razveselila knjižne sladokusce. Kot je za STA povedala ustanoviteljica in odgovorna urednica dr. Manca Grgič Renko, je vizija nove založbe izdaja skrbno izbranih knjig, ki so pomembne ne le za slovenski prostor, ampak tudi za lažje razumevanje sveta. Z dr. Manco Grgič Renko tokrat o premisleku, ki je vodil do ustanovitve založbe, o načrtovanih izdajah in slovenskem založniškem prostoru na splošno.

Avtor: Ars

11:40
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte komorne skladbe Franza Liszta, Bele Bartoka in Györgya Ligetija.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb iz zakladnice komorne glasbe madžarskih skladateljev. Poslušajte skladbe na ljudske teme in v plesnih ritmih v izvedbi slovenskih solistov in komornih glasbenikov: Sonato-fantazijo “Po prebiranju Danteja”, S161, št. 7, Franza Liszta, Rapsodijo št. 1 za violino in klavir ter Suito za klavir, op. 14, Bele Bartoka, v zadnjem delu oddaje pa Šest bagatel Györgya Ligetija. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 18. aprila ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Avtor nam v mojstrskem slogu kratkih stavkov predstavlja čustveno stanje mladega zakonskega para, ki se ové svoje odtujenosti in poskuša najti rešilno skupno točko. Radijska impresija je zavzeta kritična podoba sodobnega urbanega življenja.

Kratko radijsko igro posvečamo Željku Hrsu, prejemniku igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.

Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2011.

Avtor: Kaja Novosel

14:00
Poročila

Domače naloge, težke »kontrolke«, nareki, mučno spraševanje pred tablo … Vse to in še kaj, česar se spominjamo iz časov, ko smo gulili šolske klopi, ima korenine v dokumentu, ki ga je pred četrt tisočletja, decembra 1774, na Dunaju izdala Marija Terezija. Gre za Splošno šolsko naredbo, s katero je razsvetljena vladarica v veliki večini habsburških dednih dežel – tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – položila temelje javnemu, obveznemu osnovnemu šolstvu.
Toda kakšne zamisli so jo vodile pri tej daljnosežni odločitvi? Kakšne cilje je pravzaprav imela, ko se je nenadoma odločila, da bodo nove generacije njenih podanikov morale v šolo? Kje je našla nemajhna sredstva, potrebna za vzpostavitev delujoče osnovnošolske mreže širom po monarhiji? Česa vsega so se otroci v teh šolah učili? In seveda, kako uspešna je bila navsezadnje terezijanska šola, ko je šlo za izboljšanje splošne stopnje omike v deželah pod habsburško oblastjo; so se, drugače rečeno, predniki današnjih Slovencev, Čehov in Avstrijcev učili hitreje in bolje kakor njihovi sodobniki v drugih evropskih deželah oziroma državah, v katerih so v tistih letih in desetletjih menda prav tako vpeljevali institucijo obvezne osnovne šole?
To so vprašanja, ki smo jih v tokratnih Glasovih svetov pretresali v pogovoru s teologom, rusistom in zgodovinarjem dr. Simonom Malmenvallom, med drugim tudi predavateljem na teološki fakulteti univerze v Ljubljani, ki kot eden izmed kustosov, zaposlenih v Slovenskem šolskem muzeju, bedi nad pomembnim delom slovesnih aktivnosti, s katerimi bodo v Muzeju zaznamovali 250. obletnico začetkov obveznega osnovnega šolstva pri nas.

Avtor: Goran Dekleva

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Znan je prejemnik letošnje evropske filmske nagrade občinstva lux. To je film Zbornica o idealistični mladi učiteljici Carli, ki je bil nominiran tudi za mednarodnega oskarja. Na podelitvi nagrade lux je filmska ekipa z režiserjem Ilkerjem Catakom na čelu dejala, da nagrado posveča učiteljem - nesojenim junakom naše družbe, ki imajo v njej ključno vlogo. Več o filmu torej v Svetu kulture, v katerem predstavljamo tudi 38. slovenske glasbene dneve in 5. koncert Orkestrskega cikla v Mariboru.

Avtor: Vlado Motnikar

1. maja bo minilo 120 let od skladateljeve smrti. »Imeti čudovito idejo ni nič posebnega,« se glasijo njegove misli, »zamisel pride sama od sebe, nobenih zaslug nimam za to. A vzeti dobro idejo in iz nje narediti nekaj velikega, to je najtežje; to je tisto, čemur se reče resnična umetnost.« Ponižnost in hkrati samozavest se širita iz teh misli, bi lahko dodali; obe sta ga spremljali vse življenje. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga, kot tudi ne do utiranja novih poti. A vendar so njegove glasbene umetnine edinstvene in pritegnejo vedno znova. Tudi samospevi.

Avtor: Polona Gantar

Pporočamo o premieri Puccinijeve opere La Bohème v SNG Opera in balet Ljubljana, 7. koncertnem večeru abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, baletni premieri Grk Zorba Mikisa Theodorakisa v SNG Maribor, koncertu Zbora Slovenske filharmonije ob 70-letnici skladatelja Alda Kumarja v Novi Gorici in koncertnem večeru v sklopu Koncertnega ateljeja DSS ter napovedujemo 38. Slovenske glasbene dneve.

Avtor: Mihael Kozjek

O svojih pogledih na glasbeni svet bodo v oddaji Čas, prostor in glasba spregovorili skladatelji Uroš Krek, Lucijan Marija Škerjanc in Primož Ramovš. Izbranih del treh skladateljev ne bomo komentirali. Pustili smo, da besede skladateljev dopolni glasba. Naj torej Krekova, Škerjančeva in Ramovševa glasba izzveni kot slovenski poletni concertino.

Avtor: Pavel Mihelčič

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga.

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

Otvoritveni koncert bo osvetlil slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa bo postavil tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopil bo Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa bo vodil Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer se bo začel z ustvarjalnostjo Alda Kumarja, slišali bomo njegovo delo z naslovom Strastra, skladbo za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledila bo krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera pa bo namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.

Ò
è

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Prisluhnili bomo novi glasbi za flavto z italijanskim flavtistom Manuelom Zurrio in njegovemu raziskovanju minimalističnih struktur in vzorcev, resonance zvena, razčlenjenih harmonij ter mikrotonalnosti in naravnih uglasitev v delih Alvina Lucierja, Jamesa Tenneya, Tashija Wade in Jürga Freya.

Avtor: Luka Zagoričnik

Petra Bauman je diplomirana novinarka, moderatorka, igralka in pesnica. Doslej je objavila dve pesniški zbirki, Januar in Paradiž.
Njene pesmi so tudi prevedene – v nemščino, angleščino, hrvaščino in grščino. Objavlja v slovenskih literarnih revijah. Piše poezijo in kratko prozo, zgodbe in pesmi za otroke, občasno nastopa v gledališču in v filmih, zadnja leta jo priteguje ljudsko pripovedništvo.

Inrerpretacija Pia Zemljič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden,
režija Ana Krauthaker.

Produkcija 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 17.04.2024 15:15:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt