Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Bennett je bil Mendelssohnov dober prijatelj, spoznala sta se v Londonu, pozneje pa sta se družila tudi v Nemčiji, med Bennettovimi dolgimi koncertnimi turnejami, ki so pripomogle k temu, da si je pridobil sloves enega najboljših pianistov v Evropi. Skladatelj je svoj Sekstet v fis-molu dokončal leta 1838, po enem izmed dolgih obiskov Nemčije. Tam je večino časa preživel z Mendelssohnom, zato je v Sekstetu težko preslišati njegov vpliv. Zlasti Finale ima izrazito »Mendelssohnovo temo«. A kljub temu je Bennettova glasbena struktura, predvsem pa zamisel za samo delo, izvirna in sveža. Poslušali bomo občuteno interpretacijo Seksteta v izvedbi članov kvarteta Villiers, pianista Jeremyja Younga in kontrabasista Leona Boscha.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Piazzola je skladatelj, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal predvsem zaradi svojega kontroverznega načina skladanja tanga. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je revolucioniral tradicionalni argentinski tango in mu dodal nove harmonske in melodične strukture. V klasični sestav ansambla je vključil električno kitaro in saksofon. Ustvaril je nov slog, v katerem prepleta s tangom prvine džeza in klasične glasbe, in ga imenoval tango nuevo. Slišali bomo dve zgodnejši deli iz tega slogovnega obdobja.

Avtor: Katarina Radaljac

Poljski pesnik Adam Wiedemann (roj. l 1967) je pri nas znan avtor, saj je gostoval na nekaterih literarnih festivalih, leta 2002 pa je založba Litera izdala knjigo njegovih izbranih pesmi. Zanje je značilno predvsem to, da najpomembnejšega ne pove naravnost. To velja tudi za pesem Sunset Suit.

Avtor: Ars

Poslušamo The Beatz« koncert za kitaro in godalni orkester Leona Firšta, skladbo Ob sotočju Klare Mlakar, Poem Mateja Kastelica, Misso de Angelis za mešani zbor in orgle Tineta Beca, Trobilni kvintet št. 1 Tilna Slakana, Sonato za klarinet in klavir v B-duru Franza Danzija in Suito za godalni orkester Leoša Janačka.

Avtor: Katarina Radaljac

Vokalna skupina Aurora je preteklega decembra s koncertom v Slovenski filharmoniji praznovala 20-letnico delovanja Kulturnega društva, pod okriljem katerega Vokalna skupina deluje. Kulturno društvo Dekliški zbor Aurora Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana je bilo ustanovljeno spomladi leta 2003. Pred tem je pod vodstvom zborovodkinje Janje Dragan Gombač zbor na šoli deloval že dobrih deset let, od leta 1992. Dekliški zbor je vse od ustanovitve dobro delal in nizal uspehe na domačih in tujih odrih: srebrnih, zlatih in zlatih priznanj z odliko se je nabralo kar veliko. Vse te nagrade in priznanja pevkam pomenijo pohvalo in veliko spodbudo, med njihovimi najlepšimi zborovskimi izkušnjami pa so: koncert s švedskim dirigentom Bo-jem Johanssonom leta 2010, sodelovanje na državnem seminarju za vokalno jazz in pop glasbo s švedskim dirigentom Fredom Sjobergom in pianistom Stefanom Berglundom in izvedbe Ceremony of Carols Benjamina Brittna in Pergolesijevega dela Stabat Mater.

Avtor: Metka Sulič

Dramski igralec, dramaturg in pedagog Željko Hrs je letošnji prejemnik nagrade Marije Vere za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Vso svojo poklicno gledališko pot je ostal zvest Slovenskemu mladinskemu gledališču, lani pa se je upokojil. V svoji bogati gledališki karieri je nanizal številne odmevne vloge ter utiral pot modernim raziskovalnim gledališkim praksam. Sodeloval je s Koreodramo Ljubljana ter z Radiem in Televizijo Slovenija in zaigral v več filmih. Ukvarjal se je tudi z dramaturgijo in dramaturško ustvarjal v domačih in mednarodnih zasedbah. Njegovo pedagoško delo se navezuje predvsem na akademijo za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani, na kateri je docent za zgodovino gledališča, bil pa je tudi mentor podiplomskim študentom na univerzi Goldsmith v Londonu. Leta 2017 je prejel Župančičevo nagrado za izjemne stvaritve, leta 1981 pa študentsko Severjevo nagrado za gib. Z umetnikom se je pogovarjala Ana Rozman.

Avtor: Ana Rozman

Otočje Komori sestavljajo štirje otoki vulkanskega izvora med Madagaskarjem in Mozambikom. Na obalah so večja naselja, v notranjosti pa manjše posamezne vasi. Ljudje se preživljajo pretežno s poljedelstvom in ribolovom, so pa potomci prišlekov iz Afrike, arabskega sveta, Perzije, Indije, Madagaskarja, tudi Evrope. Poleg izvora je njihovo kulturo v preteklosti oblikovala tudi živahna trgovina. V glasbi iz starega mesta Domoni na otoku Anjouan so prepoznavni predvsem elementi arabske in malgaške, pa tudi evropske glasbe.

Avtor: Tomaž Rauch

Orkester Slovenske filharmonije
Mitja Dragolič, dirigent
Juš Milčinski, pripovedovalec

Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki.
Prijatelji se domislijo glasne zvijače …

Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.

Avtor: Vesna Volk

- sejem otroških knjig v Bologni - Magda Tušar
- nagrade Tedna slovenske drame - Aleksander Čobec
- nagrade Riharda Jakopiča - Žiga Bratoš
- razstava v Mestnem muzeju Ljubljana: Od korzeta do žaketa, oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950 - Petra Tanko
- arhitekturni festival Odprte hiše - Liana Buršič
- velika razstava o Marcu Polu v beneški Doževi palači - Janko Petrovec
- PEN - napoved mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu - Vlado Motnikar


Glasbena oprema Tina Ogrin,
ton in montaža Nina Kač,
redakcija Staša Grahek.

Avtor: Ars

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Nevena Kordo poznamo kot člana skupine Borghesia, soustanovitelja in vodjo skupine FV, pa seveda kot režiserja, videasta in večmedijskega umetnika, ki je ključno pripomogel k razvoju videa kot novega medija, razširjenega v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Slovenski kinoteki je od začetka januarja na sporedu cikel njegovih del, ki avtorjev opus prvič celovito postavlja na ogled; pripravili so ga v zavodu SCCA Ljubljana in Slovenski kinoteki, spremljajo pa ga pogovori z avtorjem in predavanja. Korda, sicer univerzitetni diplomirani sociolog, je video začel uporabljati na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je trg preplavila cenovno ugodna videooprema. Ta je postala dostopna tudi zunaj ustanov, kot je televizija. O tem obdobju njegovega ustvarjanja se je z ustvarjalcem pogovarjala Tina Poglajen.

Avtor: Tina Poglajen

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Trije odlični glasbeniki, nemška violinistka Veronika Eberle, britanski violončelist Steven Isserlis in kanadska pianistka Connie Shih, so 20. junija lani nastopili v dvorani Angelike Kauffmann v kraju Schwarzenberg na Predarlskem. Predstavili so se v okviru tamkajšnjega glasbenega festivala Schubertiade ter izvedli Violinsko sonato v A-duru, D. 574 Franza Schuberta, Sonato za violončelo in klavir št. 3 v A-duru, op. 69 Ludwiga van Beethovna in za konec še Schubertov Klavirski trio št. 2 v Es-duru, D. 929. Tega boste lahko slišali prihodnjič, tokrat pa obe deli, za kateri sta potrebna samo dva izvajalca in ki sta pomembna mejnika v komornih opusih obeh glasbenih ustvarjalcev.

Avtor: Mihael Kozjek

Nemška lingvistka, novinarka in pisateljica Dörte Hansen (roj. l. 1964) je odraščala v Severni Friziji, njen materni jezik pa je nizka nemščina. V svojem drugem romanu iz leta 2018 z naslovom Opoldne (Mittagsstunde) tematizira življenje v izmišljeni severnofrizijski vasi Brinkebüll. Na tem območju so bile ure od dvanajste do druge nekdaj svete, kmetje, ki so zarana pomolzli krave, so si po kosilu privoščili počitek. Tako je tudi pri Elli in Sönkeju Feddersenu, ki imata gostilno in hčerko Marret, ki živi v svojem svetu za stekleno steno. Ko v šestdesetih letih v vas pridejo geodeti, za njimi ostanejo načrti za komasacijo in noseča Marret. Roman, ki posejan z dialogi v nizki nemščini neprizanesljivo opisuje izginjajoči kmečki svet in zapleteni preplet človeških usod v njem, je postal uspešnica, avtorica pa je zanj prejela tudi več književnih nagrad.

Prevod: Ana Grmek,
interpretacija: Vesna Jevnikar,
glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden,
režija: Špela Kravogel.
Redakcija: Staša Grahek.
Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Avtor: Dejan Juravić

Dirigent Milan Horvat je bil glasbenik na najvišji ravni – dirigent, pianist in pedagog, doktor znanosti in intelektualec, katerega miselno obzorje je vedno igralo pomembno vlogo pri kreiranju vrhunskih interpretacij.

Avtor: Tina Ogrin

Letos je minilo 150 let od rojstva ameriške pisateljice, pesnice in dramatičarke Gertrude Stein (1874–1946). Ta nenavadna literarna ustvarjalka se je rodila v Pensilvaniji, odraščala v Kaliforniji, leta 1903 pa se je preselila v Francijo in ostala tam vse do konca svoje življenjske poti. Vrsto let je gostila znameniti pariški salon, v katerem so se srečevali številni umetniki, na primer Pablo Picasso, Ernest Hemingway, Ezra Pound, Henri Matisse in številni drugi. Gertrude Stein je napisala z modernizmom in jezikovnimi eksperimenti zaznamovana dela. Leta 1933 pa je objavila spomine na svoja pariška leta, zbrana v knjigi Avtobiografija Alice B. Toklas; to je bila njena življenjska sopotnica. Knjiga je postala uspešnica in jo je povzdignila v središče takratnega literarnega dogajanja. Pred spomini pa je Gertrude Stein izdala knjigo Nežni gumbi (l. 1914), sestavljeno iz treh poglavji: Predmeti, Hrana in Sobe. Ta njena kratka knjiga "radikalne poezije", ki je danes eno njenih najbolj priljubljenih besedil, je sestavljena iz pesmi, ki se navezujejo na vsakdanjost. Zaradi eksperimentalne uporabe jezika so pesmi precej nenavadne, njihova vsebina pa izmuzljiva. Kot je zapisal prevajalec njenega dela v slovenščino Andrej R. Skubic: "Primarna tema Nežnih gumbov ni resničnost sama po sebi, temveč pesniški postopek, način, kako z besedami izraziti stvarnost, kako stavki in odstavki izražajo svet in človeka." Objavljamo nekaj pesmi iz prvega poglavja te knjige z naslovom Predmeti.

Prevajalec je Andrej E. Skubic,
interpretka Vesna Jevnikar,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin