Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu glasba Jeana Baptista Lullyja, Jeana Marie Leclairja st., Christopha Graupnerja, Johanna Sebastiana Bacha in Josepha Haydna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tina Ogrin

Na sporedu sta Sonatina za kitaro Federica Morena Torrobe in Webrov Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45. Solist na posnetku je hornist Radek Babora..

Avtor: Mihael Kozjek

Kljub izjemno kratkemu življenju Srečka Kosovela literarna zgodovina njegovo pesniško pot deli na tri razvojne stopnje: impresionistično, ekspresionistično in konstruktivistično. Če ji v tem sledimo, lahko rečemo, da v pesmi Rdeči cvet impresionistične prvine že močno izpodriva ekspresionistični izraz. Pesem interpretira dramski igralec Uroš Smolej.

Avtor: Ars

Na sporedu so Lisztova klavirska transkripcija Schubertovega samospeva Petje na vodi, Simfonija št. 2 v D-duru, op. 11 Norberta Burgmüllerja, ki jo je dokončal Robert Schumann, Schumannovih Pet skladb v ljudskem tonu, op. 102, Suita za trobilni kvintet na teme iz Puccinijeve opere La Boheme Marca Pierobona, Fantazija na Donizettijevo opero Hči polka, op. 68 Sigismonda Thalberga in Arničeva Suita o vodnjaku.

Avtor: Mihael Kozjek

Nebojša Jovan Živković sodi med vrhunske soliste na marimbi in združuje komponiranje in virtuozno izvajanje na tolkalih. Na koncertih izvaja vedno le svoja dela, tako kot so jih v 19. stoletju na primer Paganini, Chopin in Liszt. Rojen je bil v Srbiji leta 1962, pri 18-ih je odšel v Nemčijo študirat tolkala, glasbeno teorijo in kompozicijo, najprej v Mannheim, potem pa v Stuttgart, kjer je dokončal tudi podiplomski študij.

Avtor: Polona Kovačič

Tone Janša je 5. maja dopolnil osemdeset let. Janša je odličen jazzovski glasbenik – solist na tenorskem in sopranskem saksofonu, flavti in tudi nekaterih bolj eksotičnih pihalih, ob vsem tem igra skoraj izključno avtorsko glasbo, ki je slogovno izvirna in globoko zasidrana v izjemnem poznavanju glasbene tradicije. Janšo spoštujejo kot eno najbolj dinamičnih in ustvarjalnih osebnosti, ki je izoblikovala nenavaden in izviren slog igranja saksofona. V njegovem opusu so plošče, ki danes veljajo za mojstrovine slovenskega oziroma jugoslovanskega jazza.

Avtor: Marko Kumer

Pokojni ameriški pisatelj Ray Bradbury (1920-2012) je najbolj znan po svojem distopičnem romanu »Fahrenheit 451«, ki označuje temperaturo 232 stopinj Celzija pri kateri se vname papir.  Izšel je v prvi polovici 50-ih, avtor pa je v intervjujih poudarjal, da njegovi opisi družbe - postavil jih je v naše sedanje desetletje - ne govorijo toliko o takratnih ali bodočih komunističnih državah temveč o v Ameriki že obstoječi prevladi vizualnih medijev, ki so nadomestili knjige kot simbol premišljevanja. Na temo je v eseju z naslovom »Cenzorjev največji trik« pred 15 leti razmišljala Tadeja Krečič. Besedilo je priredila in prevedla iz več virov.

Avtor: Bradbury - Krečič

Baročne in sodobne skladbe

Tokrat predstavljamo ugledno slovensko mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst, ki namenja veliko pozornosti izvajanju glasbe sodobnih, predvsem slovenskih skladateljev, zelo naklonjena pa je tudi izvajanju vokalnih skladb ustvarjalcev iz baročnih obdobij. Barbara Jernejčič Fürst je leta 1997 z odliko končala študij zborovskega dirigiranja na graški Univerzi za glasbo, solopetje je začela študirati leta 1992 na isti univerzi in ga uspešno končala leta 1999 pri profesorju Karlu Ernstu Hoffmannu. V solopetju in v baročnem petju se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih pri Barbari Schlick in Christophu Roussetu. Nastopila je v operah Monteverdija, Händla, Glucka, Mozarta in drugih skladateljev. Umetnica, ki je na ljubljanski Akademiji za glasbo profesorica za solopetje, nastopa s simfoničnima orkestroma Slovenske filharmonije in RTV Slovenija, s specializiranimi ansambli za staro glasbo ter z ansambli, ki so specializirani za sodobno glasbo. Z veliko pozornostjo se posveča izvajanju del sodobnih slovenskih skladateljev, ki jih predstavlja na recitalih samospevov, posnela pa je tudi samostojne zgoščenke. Barbara Jernejčič Fürst je na 24. festivalu Radovljica 2006 nastopila na koncertu stare in sodobne glasbe v sodobni glasbeni govorici, ki ga je izvedla z gambistko Ireno Pahor in s čembalistom Tomažem Sevškom v dvorani gradu Katzenstein v Begunjah. Predstavili bomo vokalne skladbe Johna Cagea, Diega Ortiza, Tarquinia Merule in Črta Sojarja Voglarja.

Avtor: Tjaša Krajnc

Ko je leta 1991 razpadla Sovjetska zveza, se je zdelo, da se bo ta neizmerljiv poizkus človeka preobraziti samega sebe in družbo v zgodovino zapisal predvsem po neskončnih žrtvah, ogromnih vojaških izdatkih ter v marsikaterem pogledu zgrešeni gospodarski politiki. Vendar je sčasoma postalo jasno, da te statistike še zdaleč ne povejo vse resnice o tem, kako so sovjetski svet občutili ljudje, ki so ga res živeli, in še manj o tem, kako so nanj začeli gledati po - vsaj v Rusiji - povsem neuspešnem in podivjanem prehodu v kapitalizem in demokracijo v 90-ih letih.
In morda ni nenavadno, da nam tega vpogleda - ki nenazadnje ni ključen le za razumevanje zgodovine Sovjetske zveze, ampak tudi sedanjosti tega nemirnega prostora - nenazadnje ni ponudilo zgodovinopisje, ampak literatura. Rusko pišoča beloruska pisateljica, Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič si je namreč v svojih literarno-dokumentarnih delih zadala prav na videz nemogočo nalogo zarisati veliki sovjetski projekt z vidika bolj ali manj običajnih posameznikov, napisati kroniko sovjetskega človeka: njegovih, nazorov, občutkov, spominov vse od druge svetovne vojne pa do desetletij po njenem razpadu.
O tem, kako se nam kaže ta človek in kako ga pisateljica sploh izriše, bomo v Ars humani govorili ob nedavnem izidu dveh prevodov njenih del: Zadnjih prič, ki so izšle pri založbi Goga in opisujejo drugo svetovno vojno iz perspektive otrok, ter Časa iz druge roke, ki je izšel pri Cankarjevi založbi in v katerem so zbrana pričevanja zadnjih sovjetov v času po razpadu imperija. Pred mikrofonom gostimo prevajalko Časa iz druge roke in že pred leti izdane Černobilske molitve, rusistko in etnologinjo Veroniko Sorokin, ter rusistko in literarno kritičarko Ano Geršak, ki je uredila prevod Zadnjih prič.

Avtor: Alja Zore

Pihalni orkester Krka, ustanovljen leta 1957, sodi med mlajše tovrstne ljubiteljske sestave, a je v zadnjih treh desetletjih s kakovostnim, predanim delom predvsem z mladimi glasbeniki ter z izvirnimi, tehtnimi projekti postal vzor skoraj vsem slovenskim pihalnim orkestrom in godbam. Za to sta v veliki meri zaslužna tudi zadnja dirigenta – Miro Saje, ki je orkester vodil od leta 1990 dalje, in Matevž Novak, ki je od Sajeta prevzel dirigentsko taktirko leta 2007. V izvedbi članov Pihalnega orkestra Krka in dirigenta Matevža Novaka predvajamo Sago candido Berta Appermonta in Tretjo suito za pihalni orkester Alfreda Reeda.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Kinodvoru v Ljubljani bo drevi premiera dokumentarca Andrine Mračnikar o izginjanju slovenščine iz vsakdanjega življenja koroških Slovencev. Film Izginjanje je prejel nagrado občinstva na graškem festivalu Diagonale.
V oddaji tudi o 11. festivalu bralne kulture Prepišno uredništvo, ki ga pripravlja založba LUD Literatura. S festivalom želijo opozoriti, da je tudi žanrska literatura kakovostna in je lahko veliko več kot le lahko branje.

Avtor: Aleksander Čobec

Jaka Škoberne je že novembra leta 2021 nastopil na koncertu cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Takrat je bil študent Akademije za glasbo v razredu Tomaža Rajteriča, predstavil pa se je z raznovrstnim programom, ki je obsegal dela Giulianija, Petriča, Tansmana in Costa. Poleg teh bomo slišali še skladbo Ferdinanda Carullija, ki jo je istega leta izvedel z Majo Kralj, s katero sestavlja kitarski duo Mayaka.

Avtor: Vesna Volk

Ivo Antič: Jekleni ciklon,
Marij Čuk: Fojba,
Lucija Stepančič: Adolf in Eva;
Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle: Užaljeno maščevanje.

Recenzije so napisali Tonja Jelen, Nada Breznik, Anja Radaljac in Iztok Ilich.

Avtor: Ars

Predvajamo in predstavljamo štiri glasbena dela, nastala v desetletjih po 2. svetovni vojni: Allegro risoluto marciale Demetrija Žebreta, Prvi polet za klavir in orkester Blaža Arniča, Klavirske variacije na temo Vóznice Marijana Lipovška in prelomno simfonično delo Primoža Ramovša z naslovom Musiques funèbres.

Avtor: Mihael Kozjek

Ure v aprilu so radiofonska pripoved v nadaljevanjih, ki je nastala po romanu Mire Mihelič April.

Režiser in prirejevalec je ostal zvest likom iz romana April. Zgodbi pa je dodal tudi svoje izkušnje in podatke iz literature iz vojnega časa. Dramatiziran in radiofonsko uprizorjen roman v tridesetih delih je nastal leta 2004 s sodelovanjem Radia Slovenija – Programa Ars in kulturnega programa RAI – Radia Trst A.

Pri produkciji tega posebnega radiofonskega dela so se ustvarjalci skušali čim bolj približati taki Ljubljani, kot jo imajo v spominu nekateri poslušalci, vendar pa je Peter Zobec pri ustvarjanju do dogajalnega kraja in časa vzpostavil tudi precejšnjo distanco. Zobca je roman Mire Mihelič April navdušil že kot mladega fanta, le da je takrat po knjigi hotel posneti film. Za radijsko priredbo se je odločil leta 2002, ko je roman znova prebral. V njem ga je navdušila predvsem polifonija čustev; v knjigi se prepletajo ljubezen, sovraštvo, krivica, zgodi se celo umor, obenem pa spremljamo tudi rojevanje in propad slovenskega meščanstva. "Jaz pišem dnevnik, prvič in zadnjič v življenju," pravi o tem času Mira Mihelič (1912-1985) v spominski prozi Ure mojih dni. Iz njenih dnevniških fragmentov je leta 1959 nastal tudi roman April.

Tonska mojstrica Metka Rojc je pred premiero v radijskem etru opozorila na efekte, s katerimi so skušali poslušalcem čim bolj nazorno približati Ljubljano leta 1941, ko poteka dogajanje. V delo, ki je lahko tudi radijska igra, so tako vključili glasbo, ki se je vrtela v tistem času, v radijskih arhivih pa so izbrskali tudi take zvoke, kot je škripanje tramvaja po ljubljanskih ulicah.

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo Ure v aprilu kot posebno dragocenost iz našega bogatega radijskega arhiva.

Avtor priredbe in režiser: Peter Zobec
Mojstrica zvoka: Metka Rojc
Avtor glasbe: Mojimir Sepe
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Tonski asistent: Zmago Frece
Asistent režije: Alenka Kovačič

Igralci
Iza: Nataša Barbara Gračner
Gospa Viktorija: Ivanka Mežan
Celia: Ljerka Belak
Mario: Aljoša Ternovšek
Fernhahn: Bogomir Veras
Samo: Brane Šturbej
Griša: Igor Samobor
Nenad: Gašper Tič
Lilija: Mojca Ribič
Ada: Maja Šugman
Iris: Polona Juh
Bergant: Aleš Valič
Valentini: Zlatko Šugman
Oster: Alojz Svete
Beno: Jure Ivanušič
Srečko: Sandi Pavlin
Libika: Zvezdana Mlakar
Napovedovalec: Matija Bartl
Pevka: Vita Mavrič
Nastopili so še: Jože Drabik, Mario Dragojević, Miča Udir, Rok Matek, Maja Martina Merljak, Irena Felicijan, Zdenka Vetrovec, Marcandrea, Barbara Ravnikar, Bojan Vister, Taja Vetrovec, Peter Zobec, Metod Pevec, Nina Prešiček, Igor Delfin.

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004.

Avtor: Alen Jelen

Janja Vollmaier Lubej poučuje slovenščino na tujih univerzah, organizira in vodi literarne večere s slovenskimi pisatelji. Je soavtorica učbenika S slovenščino po svetu in slovarja Ukrajinsko-slovenski tematski slovar. Njen Esej o evropski rumeni štorklji, ki pleše egoističnim izbrancem je bil objavljen leta 2016 v Sodobnosti. V njem med drugim razmišlja o konceptu univerzalnega temelj,nega dohodka.

"Rada bi verjela, da se bo v kratkem tudi v Sloveniji začel resen premislek o tem, da bi takšno obliko ekonomsko­socialne reorganizacije začeli izvajati vsaj poskusno. A nekako domnevam, da bosta v egoistično­izkoriščevalski maniri prevladala egoizem in nadvlada močnejših, boljših, tistih prvorazrednih, in družba se bo spet lahko razslojevala naprej v močvirnatem zakotju. Navsezadnje tudi odlična Zamenhofova ideja o esperantu, o kateri sem največ izvedela v esejih Vinka Ošlaka, ni zaživela v taki meri, da bi preglasila vse sovražnike Drugega. Ker se premiki dogajajo počasi, je vseeno vredno in dobrodošlo postaviti ideale, se za njih zavzemati, in če se od idejno­utopičnega približamo k stvarnemu, se je nekaj dobrega vendarle zgodilo."

Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz Preludija za klavir Jeana Markiča v izvedbi pianista Klemna Golnerja. Oblikovalec zvoka za esej Vojko Kokot, bralca Jure Franko in Eva Longyka Marušič.

Avtor: Andrej Rot

Simfonični orkester Berlinskega radia in njegov šef dirigent Vladimir Jurowski sta na koncertu 15. aprila v koncertni hiši v Berlinu izvedla: uverturo Coriolan, op. 62 Ludwiga van Beethovna, Koncert za klavir in orkester, op. 175 Jelene Firsove in Simfonijo št. 4 v c-molu Dmitrija Šostakoviča. V vlogi solista je gostoval pianist Yefim Bronfman.

Avtor: Polona Kovačič

Igra je svojevrstna detektivka o politični represiji nad umetnostjo, umetniki in nad slehernikom. Dvodelna zgodba sprva povzema dogodke in politične razmere zadnjih dveh dni pesnikovega življenja, kakor so jih zabeležili zgodovina in pričevanja njegovih prijateljev. V drugem, fiktivnem delu pa osvetli nenaklonjeni odnos Majakovskega, ki je storil samomor 14. aprila 1930, do Jesenina, ki je pet let prej umrl na enak način.

Režiser: Igor Likar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Pripovedovalec – Saša Miklavc
Majakovski – Boris Cavazza
Jesenin – Aleš Valič
Polonskaja – Jožica Avbelj
Nikulin – Jože Ropoša
Dovženko – Slavko Cerjsk
Katajev – Srečo Špik
Agent – Radko Polič
Uradnik – Dušan Škedl
Gospodinja – Ivanka Mežan
Neznanec – Zvone Hribar
Upravnik – Janez Albreht

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1989

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Iranska pesnica Forough Farrokhzad se je rodila 5. januarja 1935 v Teheranu. Njena poezija daje glas vsem ženskam v zgodovini: v patriarhalni družbi si je upala izraziti svoje misli in občutja, ki izhajajo iz njenega življenja in neposrednih izkušenj. Upala si je pisati o ljubezni, sanjah, željah, bolečini in obžalovanju. Četrta pesniška zbirka Drugo rojstvo, v kateri je zbranih 31 pesmi, napisanih med letoma 1959 in 1963, velja za točko obrata v sodobni perzijski poeziji. Njen kratki dokumentarni film Črna je hiša, posnet leta 1962 v leprozoriju blizu Tabriza, je dobil veliko nagrado za dokumentarni film na festivalu v Oberhausnu. Umrla je v prometni nesreči 14. februarja 1967, pokopana je na severu Teherana. Leta 2008 je bila ustanovljena nagrada Khorshid, sonce, namenjena iranskim pesnicam. Podeljujejo jo 5. januarja, na rojstni dan Forough Farrokhzad.

Prevod Živa Čebulj,
igralka Tina Resman
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Špela Kravogel,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Tone Janša je 5. maja dopolnil osemdeset let. Janša je odličen jazzovski glasbenik – solist na tenor in sopran saksofonu, flavti in tudi nekaterih bolj eksotičnih pihalih, ob vsem tem igra skoraj izključno avtorsko glasbo, ki je slogovno izvirna in globoko zasidrana v izjemnem poznavanju glasbene tradicije. Tokrat bomo poslušali skladbe, ki jih je posnel v sodelovanju z odličnim ameriškim trobentačem Woodyjem Shawom.

Avtor: Marko Kumer