Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Händla, Emanuela Bacha, Haydna, Šostakoviča, Beethovna, Webra, Mozarta, Hummla, Debussyja, Thalberga, Čajkovskega in Baxa.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Fabjan Hafner se je rodil leta 1966 v Celovcu; v Gradcu je študiral slavistiko in germanistiko. Življenje je posvetil literaturi; bil je prevajalec, literarni zgodovinar, lektor. Živel, pisal in prevajal je v obeh svojih jezikih, slovenščini in nemščini; za prevajalstvo je prejel več priznanj in nagrad. Fabjan Hafner pa je bil tudi pesnik. Poezijo je pisal od najstniških let vse do prezgodnje smrti leta 2016. Njegovo pesem Jutro - pomlad interpretira dramski igralec Blaž Šef.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Predvajamo kantato Elverskud/Hči vilinskega kralja, op. 30 Nielsa Wilhelma Gadeja v izvedbi solistov ter Zbora in Orkestra Danskega radia

Avtor: Brigita Rovšek

Devetindvajsetega aprila je minilo 110 let od rojstva operne pevke Ksenije Vidali, ki se je v desetletjih svoje kariere uveljavila na domačih in tujih odrih. Rodila se je v Škednju pri Trstu, njeno življenje pa so zaznamovali prva svetovna vojna, pomanjkanje in zgodnja ljubezen do petja in opernega gledališča. Najprej je pela v ljubljanski Operi, od tam je odšla v Milano, se spet vrnila v Ljubljano in veliko gostovala. Pozneje se je posvetila pedagoškemu delu. Umrla je leta 2004. Leta 1982 jo je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabil takratni urednik Ciril Stani. Ksenija Vidali je v svojem zapisu obudila spomine na življenjsko pot, umetniško ustvarjanje in pedagoško delo.

Avtor: Ars

Pripadniki ljudstva Baule živijo na področju današnje Slonokoščene obale približno od leta 1730, ko so jih z Zlate obale pregnali Ašanti. Ljudstvo Baule je bilo v preteklosti znano po zlatarstvu, umetelnem oblikovanju lesa in tkanju, nikoli pa niso bili povezani v večjo politično enoto, saj je vse življenje tradicionalno zbrano in organizirano v okviru posamične vasi. Poznajo vrsto bogov, ki jih varujejo ali pa jih ogrožajo in tudi veliko glasbe je namenjene obredom zanje. Melodika glasbe ljudstva Baule je nekaj posebnega, pa najsi gre za petje ali instrumentalno glasbo.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Obiskali smo razstave Odsotnost prisotnosti v Galeriji P47, Temni časi v Galeriji Božidar Jakac, Slike iz Abesinije v Umetnostni galeriji Maribor in Kje si Tito? – Tito in situ v gradu Kromberk, predstavljamo pa tudi Prepišno uredništvo Literarno-umetniškega društva Literatura.

Avtor: Gregor Podlogar

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

21. aprila je Ljubljano obiskal francoski pisatelj in profesor David Diop, avtor romana Več kot brat v prevodu Janine Kos. Izšel je pri Mladinski knjigi. Gre za pretresljivo pripoved o senegalskih vojakih v prvi svetovni vojni, ki so se borili pod francosko zastavo. Slovenske bralce romana Več kot brat je že poznal, saj so ga slovenski študentje francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti izbrali za Goncourtovega nagrajenca po svoji presoji. Z njimi se je pogovarjal leta 2020 po medmrežni povezavi v času epidemije, ko je bil gost 36. Slovenskega knjižnega sejma. Takrat je obljubil, da bo Ljubljano obiskal brž, ko bo mogoče in besedo je držal in nastopil v Cankarjevem domu.

Avtor: Ars

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Oddajo Sobotni koncert tokrat po dolgem času namenjamo čisti simfonični glasbi - Simfoniji št. 39 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfoniji št. 45 v f-molu, znani tudi kot Simfonija slovesa, Josepha Haydna. Deli je 30. marca letos v Avditoriju Artura Toscaninija Italijanske radiotelevizije RAI v Torinu izvedel Nacionalni simfonični orkester RAI pod vodstvom Ottavia Dantoneja, uglednega italijanskega dirigenta, ki se posveča še zlasti poustvarjanju glasbe starejših obdobij, pretežno baroka.

Avtor: Mihael Kozjek

Roman Odštevanje Vinka Möderndorferja, ki bo v kratkem izšel pri Miš založbi, je roman o poti in času, ki sta potrebna, da človek spozna vsaj del resnice o sebi, o svojih koreninah in o družbenem času, v katerega smo bili rojeni. Zgodba romana je postavljena v leto 1998, ko smo kot družba že zapustili nekdanji politični in gospodarski sistem, novega pa še nismo povsem začeli živeti. V njenem središču je moški srednjih let, ki v istem dnevu ostane brez službe in ljubice, poleg tega pa ga na prvo srečanje povabi doslej neznani mu oče.

Režiserka Špela Kravogel,
igralec Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednica Tina Kozin,
leto posnetka 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Tragična zgodba o Gosji deklici in Kraljeviču, ki sta se zaljubila - prvič na naših valovih.
Skupaj premagujeta čarobne ovire in svoje predsodke, vendar ju surova družba, v kateri živita, ne razume in ju zavrača. Šele v smrti »kraljeva otroka« končno najdeta svoje kraljestvo.
Libreto je po svoji istoimenski pravljici Kraljeva otroka leta 1893 napisala Elsa Bernstein, ki je uporabljala psevdonim Ernst Rosmer. Ob uprizoritvi ni bila sprejeta z navdušenjem. Nato je Heinrich Porges, Elsin oče, Humperdincku predlagal naj napiše glasbo za pravljico. Skladatelj je v pravljični igri, ki je bila po njegovem mnenju izjemno muzikalna, videl širše možnosti. Predlagal je, da jo uprizorijo kot melodramo z govorjenim petjem. Bernsteinova se je strinjala s pogojem, da bodo vloge vedno izvajali igralci, ne pevci. Predstava je bila sprejeta s precejšnjim navdušenjem. Toda Humperdinck je vse pogosteje igralce zamenjeval s pevci. "Če bi vedela, da bodo moje besede položene v usta pevcem, jih ne bi nikoli napisala. Morda bi celo zažgala svojo igro," mu je napisala v enem izmed pisem. Cosima Wagner je Humperdincku svetovala naj idejo, da bi "igro spremenil v opero, za zdaj pusti pri miru". Trajalo je približno deset let, da je 1907-ga Humperdinck Bernsteinovi napisal pismo, v katerem ji je predlagal, da bi njeno igro spremeni v opero. Nad predlogom je bila precej osupla. Odgovorila mu je: "Če bom v srcu začutila, da bodo vaši argumenti prevladali nad mojimi, vam bom iz osebne naklonjenosti do vas dala dovoljenje. […] Vse bom prepustila vam in vaši umetniški spretnosti s pogojem, da ne bo nobenih dodatkov k besedilu. Prosim, popolnoma brez dodatkov! Vem, da je treba marsikaj skrajšati, in to bi rada storila v dialogu z vami".
Tako sta Kraljeva otroka kljub začetnim pomislekom Else Bernstein na koncu postala opera, ki so jo 28. decembra 1910 premierno uprizorili v Metropolitanski operi.

V glavnih vlogah pojejo: Olga Kulčinska (Gosja deklica), Daniel Behle (Kraljevič), Josef Wagner (ljudski Godec), Michael Pflumm (Izdelovalec metel), Sam Carl (Drvar), Doris Soffel (Čarovnica) in Roger Smeets (Gostilničar). Zbor Nizozemske nacionalne opere, Novi amsterdamski otroški zbor in Nizozemski filharmonični orkester je vodil Marc Albrecht.

Avtor: Dejan Juravić

Med knjigami, nominiranimi za letošnjo Cankarjevo nagrado, je tudi zbirka zgodb uveljavljene prozaistke Mirane Likar z naslovom Ženska hiša.
Iz nje je tudi kratka zgodba z naslovom Obrobno.

Interpretka Vesna Jevnikar,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič,
režiser Alen Jelen.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin