Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Obletnice po navadi zaznamujejo prvo uro petkove Glasbene jutranjice in tako bo tudi ta teden. Spomnili se bomo obletnic rojstva treh glasbenikov: skladateljev Petra Konjovića in Hansa Ericha Pfitznerja ter violinista Thea Olofa.

PETAR KONJOVIĆ: TRIJE PSALMI ZA GODALA
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SARAJEVO, Dirigent: JOVAN ŠAJNOVIĆ

HANS PFITZNER: 5 KLAVIRSKIH SKLADB, OP. 47
Klavir: ILSE VON ALPENHEIM

KARL AMADEUS HARTMANN: CONCERTO FUNEBRE ZA VIOLINO IN ORKESTER
Violina: THEO OLOF, KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: KURT SANDERLING

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Leta 1979 je ustanovil Mednarodni dan tube Joel Day, ki je želel opozoriti na pomanjkanje spoštovanja do tega glasbila in glasbenikov, ki igrajo nanj.
JAMES BARNES: KONCERT ZA TUBO
TOMAŽ SVETE: SONATA ZA VIOLINO SOLO, ŠT. 2, SILHOUETTES

Avtor: Vesna Volk

Pesnik Lojze Krakar se je rodil leta 1926 in umrl leta 1995.
Sodi v prvo povojno generacijo pesnikov. Literarni zgodovinarji njegov pesniški razvoj opisujejo kot lok od povojnega graditeljskega aktivizma in spremljajoče teže taboriščnih doživetij do deziluzionizma in resignacije.
Njegovo pesem, ki pripoveduje o Krištofu Kolumbu, interpretira dramski igralec Blaž Šef.

Avtor: Ars

Konec aprila je minil mednarodni dan plesa in ob tej priložnosti bomo zadnji del današnje Glasbene jutranjice posvetili baletni glasbi. Poslušali bomo balete francoskih glasbenikov, ki so delovali na prehodu v 20-to stoletje, ali v 20-tem stoletju.

Albert Roussel: Bakhus in Ariadna, prva suita iz baleta, op. 43
Igor Dekleva: Utrinki vedrine za oboo solo
Florent Schmitt: Salomina tragedija, op. 50
Gaspar Cassadó: Intermezzo e danza finale iz suite za solo violončelo
Jules Massenet: Cid, odlomki iz baleta
Erik Satie: Parade za klavir štiriročno (odlomki)
Darius Milhaud: Vol na strehi, op. 58

Avtor: Vesna Volk

John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let dvajsetega stoletja.

Avtor: Marko Kumer

Oddaja Zunanjepolitičnega uredništva, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče dovolj osvetliti.

Avtor: Ars

Na koncertu Zborovski pevci za zborovske pevce je 31.3.2023 poleg Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter nastopil Mladinski pevski zbor Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, v katerem pojejo otroci, stari od devet do 16 let. Zbor je bil ustanovljen leta 2014. Pod vodstvom dirigentke Petre Ivančič, ki zbor vodi v šolskem letu 2022/2023, so mladi pevci izvedli dela Rolla Dilwortha, Heinza Martina Lonquicha, Oskarja Lindberga, Lojzeta Krajnčana, Črta Sojarja Voglarja, Boba Chilcotta in Tadeje Vulc.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Poslušali bomo tri skladateljeve orkestralne skladbe z naslovi Makovi plesi, In signo tauri ter Miracula.

Avtor: Tina Ogrin

Mineva 30 let, odkar se je poslovil France Štiglic, eden od pionirjev slovenskega filma. Obletnico so obeležili v Murski soboti s projekcijo digitalno restavriranega filma Veselo gostivanje, ki ga je režiser snemal v Prekmurju. Poročamo s festivala srednje- in vzhodnoevropskega filma Go-East v nemškem Wiesbadnu, medtem ko si v izbranih kinematografih Art kino mreže lahko ogledate domači dokumentarec o zdravilnih učinkih neke zeli Konoplja osvobaja in mednarodno koprodukcijo s slovensko udeležbo Modelar, sodobno izpeljavo Don Kihota. V kinu je tudi nova drama francoske režiserke Mie Hansen-Love; tokrat spregovori o soočanju z boleznijo svojega očeta.

Avtor: Urban Tarman

Tokrat se v oddaji Filmska glasba spet odpravljamo v svet animiranih filmov, v svet filma z izvirnim naslovom The land before time, ki je na velika platna prišel leta 1988. Dežela preteklosti je animirana pustolovska drama, ki jo je režiral in produciral Don Bluth po zgodbi Judy Freudberg in Tonyja Geissa, scenarij je delo Stuja Kriegerja. Glasbo za ta prisrčni animirani film je prispeval ljubiteljem filmske glasbe dobro znani skladatelj James Horner. Omenimo samo nekaj njegovih uspešnih in znanih del – napisal je glasbo za filme, kot so Titanik, Avatar, Pogumno srce, Čudoviti um in drugi ….

Avtor: Alma Kužel

Mojster črno-belih tipk, diplomant graške džezovske akademije, je razpet med Slovenijo in Švico, v kateri živi s svojo družino. Med drugim tam vodi svoj džezovski trio, v katerem igrata kontrabasist Matyas Szandai in bobnar Paolo Orlandi. V sklopu evropske turneje in cikla Jazz Ars All Stars bodo to nedeljo, 7. maja, nastopili v ljubjanski Cukrarni.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Plesna predstava belgijskega koreografa in plesalca Jana Martensa, vsak poskus se bo končal z zdrobljenimi telesi in zlomljenimi kostmi, prihaja na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Izvedla jo bo plesna skupina GRIP v sodelovanju z nemško plesno skupino Dance on Ensemble. Martens bo v času bivanja v Ljubljani za profesionalne plesalce, koreografe in performerje izvedel tudi plesno delavnico.
Poročamo pa tudi o gostovanju članic komorne zasedbe Absolút Trio in mezzosopranistke Mojce Vedernjak v Sloveniji. Začnemo malo po šestnajsti.

Avtor: Tina Poglajen

Danes mlade generacije odraščajo v okolju, v katerem je pametni telefon vseprisoten portal v digitalne svetove. Veliko se razpravlja o učinkih, predvsem negativnih, takšne izredne izpostavljenosti digitalnim vsebinam. A kakšne so dejanske rabe različnih digitalnih medijev in kako dejansko oblikujejo mlade? V ta vprašanja se je poglobila raziskava Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana, ki jo vodi prof. dr. Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V raziskavi je sodelovalo 3422 mladih med 12 in 19 letom starosti.

Avtor: Nina Slaček

15. julija lani je v Koncertni dvorani Gillesa Lefebvra v Orfordu v kanadski provinci Quebec nastopil violinist Timothy Chooi, ki je v spremstvu pianista Serhiyja Salova izvedel Sonato za violino in klavir št. 35 v A-duru, K 526 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Nokturno in tarantelo, op. 28 Karola Szymanowskega, Sonato za violino in klavir št. 1 v G-duru, op. 78 Johannesa Brahmsa in koncertno rapsodijo Tzigane Mauricea Ravela.

Avtor: Marko Šetinc

V prostoru za umetnost KiBela Multimedijskega centra Kibla v Mariboru odpirajo pregledno razstavo kiparja Marijana Mirta z naslovom Ugrabitev Evrope. Mirt je letošnji prejemnik Glazerjeve listine, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor za doseže na področju kulture. V njegovi samosvoji likovni govorici prepoznavamo premišljevanja o sedanjosti ter staroveški in antični umetnosti, v tehničnih postopkih pa kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi. Tako skozi soočenja z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost in jo nemalokrat tudi ironizira.




Foto: Marijan Mirt, Ugrabitev Evrope, 2022, mešana tehnika, avtor fotografije: Damjan Švarc.

Avtor: Izidora Pevec

Ure v aprilu so radiofonska pripoved v nadaljevanjih, ki je nastala po romanu Mire Mihelič April.

Režiser in prirejevalec je ostal zvest likom iz romana April., zgodbi pa je dodal tudi svoje izkušnje in podatke iz literature iz vojnega obdobja. Dramatizirani in radiofonsko uprizorjeni roman v tridesetih delih je nastal leta 2004 v sodelovanju Radia Slovenija – programa Ars in kulturnega programa RAI – Radia Trst A.

Pri produkciji tega posebnega radiofonskega dela so se ustvarjalci poskušali čim bolj približati taki Ljubljani, kot jo imajo v spominu nekateri poslušalci, vendar pa je Peter Zobec pri ustvarjanju do dogajalnega kraja in časa vzpostavil tudi precejšnjo distanco. Zobca je roman Mire Mihelič April navdušil že kot mladega fanta, le da je takrat po knjigi hotel posneti film. Za radijsko priredbo se je odločil leta 2002, ko je roman znova prebral. V njem ga je navdušila predvsem polifonija čustev; v knjigi se prepletajo ljubezen, sovraštvo, krivica, zgodi se celo umor, hkrati pa spremljamo tudi rojevanje in propad slovenskega meščanstva. "Jaz pišem dnevnik, prvič in zadnjič v življenju," je zapisala o tem času Mira Mihelič (roj. leta 1912, umrla leta 1985) v spominski prozi Ure mojih dni. Iz njenih dnevniških fragmentov je leta 1959 nastal tudi roman April.

Tonska mojstrica Metka Rojc je pred premiero v radijskem etru opozorila na efekte, s katerimi so poskušali poslušalcem čim nazorneje približati Ljubljano leta 1941, ko se je zgodba dogajala. V delo, ki je lahko tudi radijska igra, so tako vključili glasbo, ki se je vrtela v tistem času, iz radijskih arhivov pa so izbrskali tudi zvoke, kot je škripanje tramvaja po ljubljanskih ulicah.

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo Ure v aprilu kot posebno dragocenost iz našega bogatega radijskega arhiva.

Avtor priredbe in režiser je Peter Zobec,
mojstrica zvoka: Metka Rojc,
avtor glasbe: Mojimir Sepe,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
tonski asistent: Zmago Frece,
asistentka režije: Alenka Kovačič.

Igralci:
Iza: Nataša Barbara Gračner
Gospa Viktorija: Ivanka Mežan
Celia: Ljerka Belak
Mario: Aljoša Ternovšek
Fernhahn: Bogomir Veras
Samo: Brane Šturbej
Griša: Igor Samobor
Nenad: Gašper Tič
Lilija: Mojca Ribič
Ada: Maja Šugman
Iris: Polona Juh
Bergant: Aleš Valič
Valentini: Zlatko Šugman
Oster: Alojz Svete
Beno: Jure Ivanušič
Srečko: Sandi Pavlin
Libika: Zvezdana Mlakar
Napovedovalec: Matija Bartl
Pevka: Vita Mavrič

Nastopili so še: Jože Drabik, Mario Dragojević, Miča Udir, Rok Matek, Maja Martina Merljak, Irena Felicijan, Zdenka Vetrovec, Marcandrea, Barbara Ravnikar, Bojan Vister, Taja Vetrovec, Peter Zobec, Metod Pevec, Nina Prešiček in Igor Delfin.

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004.

Avtor: Alen Jelen

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom. Občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Anuša Volovšek

Orkester je na koncertu, ki je bil 16. marca v dvorani Ondine Otta Klasinc v mariborskem gledališču, vodil Simon Robinson. Glasbeni večer se je začel z delom Čudežna dežela Jeana Markiča, predstavnika mlajše generacije slovenskih skladateljev. Sledila sta Koncert za fagot in orkester v B-duru, K 191 Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solist predstavil Miha Mitev, ter Simfonija številka 7 v D-molu, opus 70 Antonína Dvořáka.

Avtor: Urška Čop Šmajgert/ Anuša Volovšek

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Mozartove glasbe v izvedbi Schole cantorum Gedanensis s solisti
in akademije za staro glasbo iz Berlina.
Na posnetku iz Gdanska, narejenem avgusta lani, so se ujele Mozartove Lavretanske litanije v D-duru, Köchel 195/186d, in Slovesna maša v C-duru, Köchel 337.

Avtor: Brigita Rovšek

Knjiga Gluha soba Mojce Kumerdej, ki se poteguje za Cankarjevo nagrado (to bodo podelili v nedeljo, 7. maja, na Vrhniki), je "veselo oznanilo iz krasnega novega sveta, ki nam ga je predstavil Huxley, pa vendar popolnoma drugačnega," je zapisal Dušan Šarotar v spremni besedi k delu in nadaljeval: sveta, "ki ga običajno oko še ni videlo, čeprav so njegovi obrisi in sence vedno bolj razvidni. (...) To so veličastne podobe iz sanj, o katerih nam je nekoč že poročal Cankar". Izbrali smo odlomek zgodbe z naslovom Živeti z Erikom, ki tematizira umetno inteligenco.

Interpretka je Vesna Jevnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiser Alen Jelen,
urednik oddaje pa Matej Juh.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

Minilo je sto let od rojstva znamenitega basista Percyja Heatha, člana znamenitega kvarteta Modern Jazz. »Kontrabas vzvalovi zrak v sobi, to začutiš. Če si med igranjem sezuješ čevlje, ga začutiš tudi na tleh,« je zapisal Percy Heath, ki je bil že od leta 1956 ponosni lastnik kar tristo let starega kontrabasa izdelovalca Giovanija Ruggierija iz italijanske Cremone.

Avtor: Marko Kumer