Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Razgledi in razmisleki Mirjana Karanović, režiserka filma Mati Mara

Med zadnjim festivalom Liffe je Ljubljano obiskala Mirjana Karanović, legendarna igralka jugoslovanskega in srbskega gledališča, filma in televizije in predstavila drugi film, ki ga podpisuje tudi kot režiserka: Mati Mara. V pogovoru s Tino Pogaljen je razmišljala o vlogi žensk v družbi, strahovih, pogumu in neprenehnem raziskovanju. Leta 2016 je filmski svet navdušila z režijskim prvencem Dobra žena. Protagonistka Dobre žene pooseblja naslov filma delno ironično, saj se upre svojemu možu, ki je odgovoren za grozljive zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. Podobno deluje naslov filma Mati Mara, ki se začne s pogrebom Marinega edinega sina. Pred ljubljansko premiero je Mirjana Karanović povedala, da se vse življenje otepa tega, da bi njeno življenje postalo rutina – in da si želi, da bi s svojim delom iz rutine potegnila tudi druge ženske svojih let.

Izšlo je Hannah Koselj Marušič: Vse je eno vse je vseeno

Pesnica Hannah Koselj Marušič se je knjižno prvič predstavila v generacijski antologiji, morda zborniku bog si ga drka na nas (2022), konec lanskega leta pa je prav tako v zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA objavila pesniško prvenko z naslovom Vse je eno vse je vseeno (s kratkimi spremnimi besedami Hane Bujanović Kokot, Veronike Razpotnik in Špele Setničar). V zbirki, ki vsebuje fotografije pesnice v otroških letih in QR kode za dostop do njenih videev, objavlja pesnica zelo neposredno poezijo, nabito z iskrenostjo in čustvi, včasih pa si privošči tudi humor. Več o svoji poeziji pove Hannah Koselj Marušič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi podgane z rožnatimi klobuki in mi smo Telebajski. Nikar ne zamudite. Foto: Marijo Županov

Banchetto musicale Arkadijska akademija

Italijanska komorna kantata je ena najpomembnejših glasbenih oblik, ki so bile v modi v drugi polovici sedemnajstega in prvih desetletjih osemnajstega stoletja. Veljala je za največji kompozicijski izziv, saj je slikala najbolj rahločutne čustvene odtenke in z žlahtnostjo zgradbe in izraza prekosila sestrsko opero. Alessandro Scarlatti je bil najpogosteje izvajani italijanski skladatelj vokalne glasbe svojega časa. Ustvaril je več kakor šestdeset oper in skoraj sedemsto kantat. Večino jih je napisal za svoje plemiške mecene v Rimu, predvsem za vplivna kardinala Pamphilja in Ottobonija in za švedsko kraljico Kristino. Umetniška srečanja, ki jih je prirejala v svoji palači, so se po njeni smrti razvila v akademijo po antičnem zgledu, ki so ji rekli akademija Arkadijcev. Njeni člani so zagovarjali vrnitev h klasični preprostosti in resnici, zavračali so sodobne zlorabe poezije in se zgledovali po starogrški in rimski bukoliki. Scarlattija so v akademijo sprejeli leta 1706, hkrati z njegovima kolegoma Pasquinijem in Corellijem. Spoštovali ga niso le kot izjemnega glasbenika, temveč tudi kot strokovnjaka za poezijo.

Radijska igra Goran Gluvić: Očetu luč, sinu ključ

Igra je parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani, ko se začne boj za dediščino po premožnem očetu. V taki umazani pridobitniški bitki pa je ljudski pregovor Očetu luč, sinu ključ, s katerim je Gluvić naslovil svojo grotesko, mogoče tudi obrniti na glavo in ustvariti svojevrsten komični učinek. Režiser – Aleš Jan Dramaturg – Pavel Lužan Tonski mojster – Jure Culiberg Glasbena oblikovalka – Darja Hlavka Rado – Aleksander Valič Marta – Nina Valič Julijus – Aleš Valič Barbara – Marijana Brecelj Doktor – Dare Valič Encijan – Iztok Valič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Literarni nokturno Cristóvão Tezza: Večni sin

Brazilski pisatelj Cristóvão Tezza (rojen l. 1952) ima za seboj več kot dvajset izdanih knjig: romanov, zbirk kratke proze, esejev, kronik, toda nobena druga se ne more primerjati z uspehom njegovega avtobiografskega romana Večni sin. Ta je izšel leta 2007 in z njim je Tezza dosegel več nagrad, tudi najpomembnejšo v Braziliji, nagrado Jabuti. V romanu Večni sin Tezza pripoveduje o tem, kako se oče sooča z diagnozo novorojenega otroka, ki ima downov sindom. Leta 2013, ko je bil izbrani odlomek z začetka romana posnet v radijskem studiu, je izšel tudi slovenski prevod romana pri založbi Modrijan. Prevajalka: Katja Zakrajšek, interpret: Jernej Gašperin, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Miha Jaramaz. Redaktorja: Andrej Rot, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 26/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija uredništva igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založbe Sanje.

Aktualno

Ars aktualno V etru pesem

Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Od 23. februarja do 6. aprila bodo na sporedu trije koncerti za glas in klavir, na katerih se bodo predstavili domači in tuji uveljavljeni umetnice in umetniki. Več v prispevku Anamarije Štukelj Cusma.

Ars aktualno 8. Zimski festival Festivala Ljubljana

20. in 21. februarja se ob 18. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s četrtim koncertom abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije odpira 8. Zimski festival Festivala Ljubljana. Koncert z naslovom Presunljivo, na katerem bo zazvenel Vojni rekviem Benjamina Brittna, bo ponudil monumentalni glasbeni dogodek, poln velikih izzivov ter plemenitega in presunljivega sporočila. Koncert je nastal v soorganizaciji Festivala Ljubljana, Slovenske filharmonije in Cankarjevega doma. Vojni rekviem, op. 66 Benjamina Brittna bodo izvedli: Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom maestra Charlesa Dutoita, solisti: sopranistka Irina Lungu, tenorist Ian Bostridge in baritonist Matthias Goerne, ter Zbor Slovenske filharmonije, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Zbor dunajskih dečkov.

Ars aktualno Težko je satire ne risati

V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava ustvarjalca stripov in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki z risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in po svetu. Razstava bo odprta do 29. marca.

Ars aktualno Svetovna premiera filma Kaj ti je deklica na Berlinalu

Na jubilejnem 75. berlinskem filmskem festivalu so sinoči s svetovno premiero filma Kaj ti je deklica Urške Djukić odprli nova festivalska sekcija, Perspektive, v kateri bodo prikazali štirinajst tekmovalnih celovečernih prvencev. Urška Djukić je tista režiserka, ki je za svoj kratek film Babičino seksualno življenje prejela številne nagrade, med drugim, pred dvema letoma tudi nagrado za najboljši evropski kratek film. Na premieri na Potsdamskem trgu je bila tudi Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno Noč erotičnega filma

Današnje Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno spominu na nekdanji kino Sloga, ki je deloval prav tam, kjer je danes Kinodvor. Kino Sloga, ki je to ime dobil leta 1946, se je v 70-ih in 80-ih letih preusmeril v prikazovanje erotičnih filmov in šlo je dejansko za prvi erotični kino na območju tedanje države. O programu pripoveduje Maša Peče.

Ars aktualno Programske aktivnosti Slovenskega filmskega centra

Slovenski filmski center je minuli teden predstavil svoje delovanje v preteklem letu in letošnje načrte. Center v leto 2025 vstopa z najvišjim proračunom doslej, ki jim bo omogočil, da še bolj podprejo posamezne projekte in pripravijo dva nova razpisa. In še: katere filme bodo snemali v letu 2025?

Ars aktualno Festival kratkih filmov v Clermont-Ferrandu

Clermont-Ferrand ni le mesto zgodovine in športa – že dolga leta namreč neupogljivo bije tudi v ritmu kratkega filma. S svojo neomajno predanostjo danes slovi kot največje svetovno središče te pogosto zapostavljene filmske forme.

Ars aktualno Festival gorniškega filma - 17. - 22. februar

Od 17. do 22. februarja se bo odvil 19. festival gorniškega filma. V skoraj dvajsetih letih si je festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni program: tematska predavanja, pogovori s filmskimi ustvarjalci in predstavitve gorniške literature. Festival vodi Silvo Karo.

Ars aktualno Kaj obeta letošnji Berlinale?

Na festivalu bodo zavrteli 250 filmov, v osrednji tekmovalni sekciji se jih za zlatega medveda poteguje 19. Močno zastopan na festivalu pa bo tudi slovenski film.

Ars aktualno Novo sekcijo Berlinala odpira slovenski film Kaj ti je deklica

Nocoj se bo v Berlinu, na Potsdamskem trgu začel 75. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo domači film Svetloba Toma Tykverja, na uvodnem večeru bo častnega zlatega medveda prejela britanska igralka Tilda Swinton. Že jutri pa bo novo sekcijo Berlinala – Perspektive – odprl slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić.

Ars aktualno Nagrajenci filmskega festivala v Rotterdamu

V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Ellricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.

Pozdravi Goricama

Pozdravi Goricama

39 epizod

Psihiater Franco Basaglia: »Tega ne bom podpisal! To je proti mojim načelom!«

46 min

Simona Semenič: Tisočdevetstoenainosemdeset

52 min

Gregor Božič: "Evropska prestolnica kulture ni cilj, ampak začetek nekega procesa."

24 min

Alenka Di Batiista in Katarina Mohar: Občinska stavba v Novi Gorici

30 min

Marjan Tomšič: Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd

28 min

Zbor svečenikov svetega Pavla

31 min

Kultura

Gremo v kino Berlinale, (ne)politični filmski festival; Maria; Bridget Jones: Nora na fanta

Pred podelitvijo nagrad se oglašamo s 75. Berlinala, ki se izteče v nedeljo, a so pričakovanje razglasitve dobitnika zlatega medveda nekoliko zasenčile razprave o svobodi govora, predvsem, kar se tiče Gaze, Izraela in nemške netolerantnosti do vsakršne kritike slednjega. Ocenjujemo pa tudi filme z aktualnega kinosporeda: Mario z Angelino Jolie, ki je upodobila Mario Callas, in zadnji del priljubljene franšize Bridget Jones: Nora na fanta, v njene čevlje je spet stopila Renée Zellweger.

Likovni odmevi Franc Berneker - kipar, ki je odprl pot modernistični skulpturi na Slovenskem

Korošec Franc Berneker se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega kiparstva pri nas. Bil je sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Poznamo ga po ateljejskem kiparstvu in mali plastiki, nagrobnem kiparstvu in javnih spomenikih. Izstopajo njegovi portreti in figuralne kompozicije iz marmorja in brona. Leto 2024 je med drugim zaznamovala 150. obletnica rojstva kiparja Franca Bernekerja, zato so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pripravili pregledno razstavo njegovih del z naslovom Franc Berneker: Okamenele sanje. Kustosinji sta Katarina Hergold Germ in Nina Popič, sicer pa so k sodelovanju povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta prav za razstavo ustvarila novi umetniški deli.

Jabolka, hruške in knjige Jan Stergar in Adriana Kuči o romanu Noč, ko je preplavala reko in partnerskem nasilju

Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Adriano Kuči, avtorico romana Noč, ko je preplavala reko. Knjiga pripoveduje zgodbo Sare, ki se je v Slovenijo preselila zaradi ljubezni, zdaj pa je že vrsto let žrtev nasilnega partnerja. Sara se poizkuša izviti iz odnosa, vendar pri tem – tako kot veliko drugih žrtev nasilja v partnerskem odnosu –, naleti na številne probleme (finančna odvisnost, sistemske napake, nezaupanje in brezbrižno okolje …). Ob vsem tem jo spremljajo še halucinacije preminule mame, ki ji vseskozi svetuje naj končno preplava reko. Z avtorico sva se pogovarjala tudi o njeni izkušnji z nasiljem, o zahtevnosti pisanja romana o tako težki in še osebni temi. Adriana je, tako kot v knjigi, tudi v pogovoru izpostavila več problemov, ki pestijo žrtve partnerskega nasilja (od tega je velika večina žrtev žensk) in se jih večinoma sploh ne zavedamo. Izpostavila sva pomembnost ozaveščanja in izobraževanja družbe in posameznikov o partnerskem nasilju ter se strinjala, da je za tretje osebe in morebitne očividce najbolj pomembno, da ob sumu na nasilje takoj reagirajo in ga poskusijo preprečiti ter da ga prijavijo. Cena mižanja pred nasiljem in trpne drže je namreč previsoka – tudi v Sloveniji so vsako leto zaradi partnerskega nasilja smrtne žrtve. Pomembno je, da tako žrtve kot vsi ostali vedo kako ukrepati in da poznajo organizacije, ki lahko v primeru nasilja pomagajo. V Sloveniji so to Policija (113 oziroma 080 1200 za anonimno prijavo), lokalni Centri za socialno delo in pa nevladne organizacije, na primer Društvo SOS telefon (080 11 55), Ženska svetovalnica (01 25 11 602) in Društva za nenasilno komunikacijo (01 4344 822, 031 770 120).

Podobe znanja Martina Orlando Bonaca: Morje je kot velikanska potopljena knjiga

Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju je tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. A obenem se danes tudi tu močno čuti pritisk podnebnih sprememb in človeka. Kako se vse to pokaže na podvodnem življenju, na morskih cvetnicah in talnih, betoških algah, je v Podobah znanja predstavila priznana morska biologinja dr. Martina Orlando Bonaca, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še zlasti pa se posveča ohranjanju in obnovi ogroženih vrst rjavih alg. Za svoje delo je nedavno prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke.

Svet kulture Dramski balet Hamlet in nova predstva za mlade Robi kapucawashere

Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo koreograf Leo Mujić nocoj predstavil svoj dramski balet Hamlet, ki je premierno zaživel na odru zagrebške operno-baletne hiše. Slovito zgodbo angleškega dramatika Williama Shakespeara bo pospremila glasba Petra Iljiča Čajkovskega in Camilla Saint-Saënsa. To bo tudi zadnja premiera umetniškega direktorja Renata Zanelle, ki se poslavlja od ljubljanskega baleta. Novo predstavo so pripravili tudi v Lutkovnem gledališču Maribor. Uprizoritev z naslovom Robi kapucawashere – Tukaj je bil Robi kapuca je namenjena otrokom, starejšim od deset let, ustvarjalci so se potrudili narediti izdelek, ki je mladim blizu tako jezikovno kot vizualno. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo danes zazvenelo eno najmočnejših glasbenih del 20. stoletja, Vojni rekviem Benjamina Brittna. V koprodukciji Festivala Ljubljana, Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije se bodo združili vrhunski glasbeniki različnih narodnosti in kultur v univerzalnem sporočilu miru.

Razgledi in razmisleki Mirjana Karanović, režiserka filma Mati Mara

Med zadnjim festivalom Liffe je Ljubljano obiskala Mirjana Karanović, legendarna igralka jugoslovanskega in srbskega gledališča, filma in televizije in predstavila drugi film, ki ga podpisuje tudi kot režiserka: Mati Mara. V pogovoru s Tino Pogaljen je razmišljala o vlogi žensk v družbi, strahovih, pogumu in neprenehnem raziskovanju. Leta 2016 je filmski svet navdušila z režijskim prvencem Dobra žena. Protagonistka Dobre žene pooseblja naslov filma delno ironično, saj se upre svojemu možu, ki je odgovoren za grozljive zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. Podobno deluje naslov filma Mati Mara, ki se začne s pogrebom Marinega edinega sina. Pred ljubljansko premiero je Mirjana Karanović povedala, da se vse življenje otepa tega, da bi njeno življenje postalo rutina – in da si želi, da bi s svojim delom iz rutine potegnila tudi druge ženske svojih let.

Izšlo je Hannah Koselj Marušič: Vse je eno vse je vseeno

Pesnica Hannah Koselj Marušič se je knjižno prvič predstavila v generacijski antologiji, morda zborniku bog si ga drka na nas (2022), konec lanskega leta pa je prav tako v zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA objavila pesniško prvenko z naslovom Vse je eno vse je vseeno (s kratkimi spremnimi besedami Hane Bujanović Kokot, Veronike Razpotnik in Špele Setničar). V zbirki, ki vsebuje fotografije pesnice v otroških letih in QR kode za dostop do njenih videev, objavlja pesnica zelo neposredno poezijo, nabito z iskrenostjo in čustvi, včasih pa si privošči tudi humor. Več o svoji poeziji pove Hannah Koselj Marušič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi podgane z rožnatimi klobuki in mi smo Telebajski. Nikar ne zamudite. Foto: Marijo Županov

Svet kulture Razstava Težko je satire ne risati v Kranju

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskoletnega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki skozi risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in svetu. V oddaji boste izvedeli tudi več o knjižnih novostih založbe Škuc in Centra za slovensko književnost.

Literarna matineja Dr. Lidija Dimkovska: "Z današnjega vidika bi rekli, da je to izjemen eko roman"

Kako iz kmetov – kozjerejcev narediti delavski razred? Rešitev, katere avtor naj bi bil Edvard Kardelj, je preprosta: vzeti jim je treba koze in jih naseliti v mesto. O tem, pa tudi o posledicah take rešitve pripoveduje satirični roman Čas koz. Podpisal ga je klasik makedonske književnosti Luan Starova in je za zdaj njegovo edino v slovenščino prevedeno knjižno delo. Starova, živel je med leti 1941 in 2022, se je v makedonski kanon vpisal z romani svoje Balkanske sage, ki obsega sedemnajst romanov in se časovno razprostira čez celotno 20. stoletje. Čas koz je drugi roman tega cikla, v slovenskem prevodu Aleša Mustarja in s spremno besedo dr. Lidije Dimkovske pa je leta 2019 izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi Založbi. Bere: Renato Horvat

Glasovi svetov Psihiater Franco Basaglia: »Tega ne bom podpisal! To je proti mojim načelom!«

O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta

Jezikovni pogovori Dober dan in hvala ne obstajata v melanezijskih jezikih

Papua Nova Gvineja je država z daleč največjo gostoto jezikov na svetu. Je tudi območje, kjer jeziki, zaradi sprememb v načinih življenja, najhitreje izginjajo. Več kot štirideset let na Papui Novi Gvineji deluje in raziskuje antropolog prof. dr. Borut Telban z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Antropološko delo pa seveda nujno terja znanje lokalnih jezikov. To je zagotovo t. i. tok pisin, lingua franca Papue Nove Gvineja, ter v Telbanovem primeru karawarijski jezik, jezik skupnosti, katere član je postal pred več kot štirimi desetletji, ko je prvič prišel v vas Abonwari v provinci južni Sepik. Nekaj značilnosti teh izrazito drugačne jezikovne pokrajine smo osvetlili v tokratnih Jezikovnih pogovorih.

Glasba

Skladatelj tedna Christoph Schaffrath, 5. del

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika pred kratkim preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago kompozicije. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe da je bil resda najpomembnejši, vendar je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

Komorni studio Pianist Pierre-Laurent Boucharlat in Godalni kvartet Constanze

Na 23. Festivalu Tartini v Piranu sta septembra 2024 gostovala francoski pianist Pierre-Laurent Boucharlat z deli Beethovna in Tartinija ter godalni kvartet Constanze iz Avstrije z deli Tartinija, Mozarta in Fanny Mendelssohn Hensel.

Banchetto musicale Arkadijska akademija

Italijanska komorna kantata je ena najpomembnejših glasbenih oblik, ki so bile v modi v drugi polovici sedemnajstega in prvih desetletjih osemnajstega stoletja. Veljala je za največji kompozicijski izziv, saj je slikala najbolj rahločutne čustvene odtenke in z žlahtnostjo zgradbe in izraza prekosila sestrsko opero. Alessandro Scarlatti je bil najpogosteje izvajani italijanski skladatelj vokalne glasbe svojega časa. Ustvaril je več kakor šestdeset oper in skoraj sedemsto kantat. Večino jih je napisal za svoje plemiške mecene v Rimu, predvsem za vplivna kardinala Pamphilja in Ottobonija in za švedsko kraljico Kristino. Umetniška srečanja, ki jih je prirejala v svoji palači, so se po njeni smrti razvila v akademijo po antičnem zgledu, ki so ji rekli akademija Arkadijcev. Njeni člani so zagovarjali vrnitev h klasični preprostosti in resnici, zavračali so sodobne zlorabe poezije in se zgledovali po starogrški in rimski bukoliki. Scarlattija so v akademijo sprejeli leta 1706, hkrati z njegovima kolegoma Pasquinijem in Corellijem. Spoštovali ga niso le kot izjemnega glasbenika, temveč tudi kot strokovnjaka za poezijo.

Mladi virtuozi Skladateljica Eva Ostanek

Skladateljica Eva Ostanek, študentka Dušana Bavdka na Akademiji za glasbo, je ena od letošnjih prejemnic Študentske Prešernove nagrade Akademjie za glasbo. Nagrado je prejela za skladateljski opus v študijskem letu 2023/2024, ki ga bo deloma tudi predstavila v oddaji, seveda ob odlomkih svojih skladb: Ionescov profesor za bariton in ansambel Postranska stvar The soul's revenge Swaying doloroso

Po belih in črnih tipkah Tatjana Nikolajeva, šestič

Goldbergove variacije so danes med najbolj priljubljenimi Bachovimi deli. Izdane so bile daljnega leta 1741 in sodijo med redke skladateljeve skladbe, ki so jih natisnili za njegovega življenja. Približno 150 let so bile pozabljene, pozornost pianistov pa so pritegnile pribl. konec 19. stoletja. Prvi posnetek Goldbergovih variacij je za napravo družbe Welte-Mignon nastal pod prsti legendarnega Rudolfa Serkina, akustično pa jih je leta 1933 prva posnela Wanda Landowska. Igrala je na čembalo z dvema manualoma, instrument, za katerega so bile variacije izvirno napisane.

Skladatelj tedna Christoph Schaffrath, 4. del

Dvor pruskega kralja Friderika Velikega je bil od štiridesetih let osemnajstega stoletja naprej pomembno središče, v katerem so se srečevali umetniki, pisatelji, filozofi in učenjaki, saj se je vladar močno zanimal za umetnost. V tem živahnem kulturnem okolju je imela pomembno vlogo tudi glasba. Christoph Schaffrath je preživel velik del življenja v spodbudnem okolju Friderikovega dvora. Pri njem se je zaposlil pri petindvajsetih, ko je bil Friderik še pruski prestolonaslednik, in po desetih letih postal komorni glasbenik kraljeve sestre princese Ane Amalije, ki je živela v Berlinu. Danes jo poznamo tudi po pomembni glasbeni knjižnici; za to zbirko je verjetno skrbel tudi Schaffrath.

Operna jutranjica Izhodišča evolucije

Ker je Verdi, kar zadeva ustvarjalne začetke, tako rekoč za generacijo mlajši od Gaetana Donizettija, ju je seveda nehvaležno primerjati, brez dvoma pa je med njima precej stičnih točk. Gre za elemente, ki jih je v glasbo prinesel ravno Donizetti in v katerih se svetlikajo obrisi poti, po kateri je pozneje stopal Verdi.

Čas, prostor in glasba Modrost hitrih sprememb (61) – Umetna inteligenca: Grožnja ali spodbuda?

V naš prostor je vstopila “umetna inteligenca”. Iz dneva v dan napreduje in nas preseneča z novimi možnostmi. Ko razmišljamo o melodiji, ki je zelo pomemben in prepoznaven element melodij, ki si jih vsak dan izmišljajo “pop” glasbeniki – ali si bo “umetna inteligenca” izmislila nove in še nikoli zapisane? Je to sploh mogoče? Ali je umetna inteligenca znanilka novih možnosti, ali je samo (znanstvena) fantastika, ki bo obogatila zvočni svet ali ga morda z novostmi, ki smo jim priča – osiromašila. Lahko sploh predvidimo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti?

Glasbeni utrip Kromatika 4, Zlati abonma 4 in SOS 2

So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.

Mojstri samospeva Samospevi Marijana Lipovška, 3. del

Po letu 1953 se je Marijan Lipovšek postopno vrnil k ustvarjalnim izhodiščem iz časa med obema vojnama. Spet je posegel po zahtevnejših besedilih, delno tudi z eksistencialno tematiko. Leta 1955 je na primer ustvaril ciklus samospevov Sončece sij, pri katerem gre za poskus stvaritve privlačne otroške glasbe. Po daljšem ustvarjalnem premoru, v katerem se ni posvečal skladanju samospevov, je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril vrsto skladb za glas in klavir, znova se je posvetil tudi obdelovanju ljudskega gradiva.

Skladatelj tedna Christoph Schaffrath, 3. del

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika pred kratkim preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago kompozicije. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe da je bil resda najpomembnejši, vendar je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

Jazz

Jazz avenija Pianist Ellis Larkins

Poslušamo glasbo Ellisa Larkinsa, talentiranega pianista in skladatelja. Zaradi svojega subtilnega igranja je postal eden najbolj priljubljenih spremljevalnih pianistov jazzovskih pevk. Tako je vso svojo glasbeno kariero preigral v senci prepoznavnih pevk ali kot potrpežljiv pianist v spremljevalnih zasedbah. Še najbolj je lahko zablestel na solističnih projektih.

Samo muzika Jazzovska klinika v Velenju

Oddajo smo namenili tradicionalni ustvarjalni jazzovski kliniki, ki bo ta teden potekala v Velenju. Njen kreativni direktor je saksofonist Jure Pukl, verjetno najbolj prodoren glasbenik sodobne slovenske jazzovske scene. Pukla bomo poslušali v skladbah, v katerih je zaigral z jazzovskimi mojstri, ki bodo med mentorji velenjske delavnice.

Jazz Ars Jay Clayton

Poslušamo glasbo vokalistke Jay Clayton, umrla je na silvestrovo leta 2023.

Jazz session Headhunters - EBU koncert

Legendarna fusion jazz zasedba deluje vse od leta 1973, ko jo je ustanovil pianist Herbie Hancock. Z njim so posneli pet plošč, potem pa so uspešno pot nadaljevali brez njega. Danes delujejo v zasedbi: Donald Harrison (alto saksofon), Chris Severin (kontrabas), Kyle Roussel (klavir), Bill Summers (tolkala) in Mike Clark (bobni). Predvajamo koncert, ki so ga posneli kolegi s Švedskega nacionalnega radia v Stockholmu, 12. oktobra 2024 v dvorani Fasching.

Jazz avenija Dhafer Youssef

Poslušamo glasbo tunizijskega skladatelja, solista na oudu in vokalista Dhaferja Youssefa.

Jazz Ars Basist in skladatelj Tomaž Grom

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika predvajamo glasbo letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada – basista in skladatelja Tomaža Groma. Takole so med drugim zapisali v utemeljitvi: »Tomaž Grom se je v zadnjih letih izkazal kot eden najzanimivejših umetnikov pri nas. Kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh se je uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru.«

Jazzovska jutranjica June Yun & Vid Jamnik - intervju

Pred nedeljskim koncertom v Cukrarni smo se pogovarjali o novi plošči "Enlightenments - Solid Waves", o domači in svetovni jazzovski sceni, o New Yorku, Berlinu, Koreji in še marsičem. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars bo v nedeljo, 9. februarja ob 20.00 v Kavarni Cukrarna. Tudi v neposrednem prenosu, tako avdio kot video, na Programu Ars in na RTV365.

Jazz avenija Pianistka Sylvie Courvoisier

Poslušamo glasbo pianistke Sylvie Courvoisier. V svojem ustvarjanju posrečeno spaja dve raznorodni tradiciji – evropsko globoko, bogato detajlirano sodobno komorno glasbo in zvoke ameriškega improviziranega jazza.

Samo muzika Ansambel Sepe

Poslušamo skladbe jazzovskega ansambla, ki ga je v 60. letih 20. stoletja vodil Mojmir Sepe.

Samo muzika Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov: vibrafonista Vida Jamnika in vokalistke Jun Yun, saksofonistov Lenarta De Bocka in Blaža Švagana ter na tridesetletnico Jazz kluba Gajo.

Jazz Ars Barbara Carroll

Ob sto letnici rojstva pianistke Barbare Carroll poslušamo njeno glasbo.

Radijska igra

Radijska igra Goran Gluvić: Očetu luč, sinu ključ

Igra je parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani, ko se začne boj za dediščino po premožnem očetu. V taki umazani pridobitniški bitki pa je ljudski pregovor Očetu luč, sinu ključ, s katerim je Gluvić naslovil svojo grotesko, mogoče tudi obrniti na glavo in ustvariti svojevrsten komični učinek. Režiser – Aleš Jan Dramaturg – Pavel Lužan Tonski mojster – Jure Culiberg Glasbena oblikovalka – Darja Hlavka Rado – Aleksander Valič Marta – Nina Valič Julijus – Aleš Valič Barbara – Marijana Brecelj Doktor – Dare Valič Encijan – Iztok Valič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Radijska igra Kaja Novosel: Periferija

Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 3 – Doba ljudi

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi, ki bi po obliki bolj spominjale na pričevanja o davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske oblike, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo od zime in prihod pomladi. V tretjem delu bomo spoznali ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta sta Eva Stražar in Urban Kuntarič. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.

Radijska igra Simona Semenič: Tisočdevetstoenainosemdeset

Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha. Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Mojca Madon Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric Boris – Gašper Tič Zmago – Danijel Malalan Jagoda – Mojca Fatur Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti Nada – Maruša Skorjanc    Erik – Andrej Zalesjak Erik, 46 let – Željko Hrs Srečko – Martin Mlakar Vesna – Marjuta Slamič Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj Marjan – Jože Hrovat Natakar – Matija Rupel Darko – Valter Dragan Edo – Blaž Popovski Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec Podolgovato bitje – Tomaž Prohan Borisov vnuk – Tosja Tič Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.

Radijska igra Marjan Tomšič: Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd

z geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Igra Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd je nastala po romanu Marjana Tomšiča Šavrinke in pripoveduje o bogati zgodovini samosvojih kmečkih Istrank. Te potohodke so v prejšnjem stoletju v Trst nosile domače pridelke, ob njihovih potovanjih, o katerih so pripovedovale ob počitku v vaških hišah, pa so se spletle pripovedke, vraže in legende. Režiser: Igor Likar Avtorica radijske priredbe: Petra Tanko Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Avtorica izvirne glasbe: Bogdana Herman Svetovalka za jezik in običaje: Lori Konestabo Pergar Filomena Šturmanka – Ljerka Belak Katina – Nataša Tič Ralijan Bepina – Damjana Černe Batič – Janez Škof Tonina – Neda Rusjan Bric Urša – Štefka Drolc Nina – Mojca Fatur Krsnik Dušan – Gojmir Lešnjak Gojc Ženski glas – Bogdana Herman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v muzejskem objektu Tonina hiša v vasi Sveti Peter na Krasu in v studiih Radia Slovenija aprila 2001.

Radijska igra Neda Rusjan Bric, Marko Klavora: Slovenski begunci s soške fronte

Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 2 – Stvarjenje sveta

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Kratka radijska igra France Prešeren: Nova pisarija

Gre za programsko ironično delo našega velikega pesnika, ki ga je kot edinega napisal v dramski obliki. V dvodelnem govoru, sprva o pesniškem jeziku, pozneje pa o pesniških oblikah, sooča izkušenega mojstra in nadobudnega učenca. Režiser in avtor radijske priredbe: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Nastopata – Polde Bibič in Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997

Radijska igra France Prešeren: Sonetni venec

Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen le Prešernovi neuslišani ljubezni – Primičevi Juliji. V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament svojemu narodu. V nagovarjanju in dialogih pesnikovega srca z njegovo izvoljenko se nam namreč razkriva vsa daljnovidnost in preroška moč njegovih vizij in premislekov o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem. Avtor zvočnega scenarija, dramaturg in režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina On – Polde Bibič Ona – Barbara Kranjc Pianist – Zmago Frece Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v zvočnih okoljih gradu Smlednik, Ljubljanskega gradu, Zbiljskega jezera, cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, kavarne Slamič, podhoda Nebotičnika, mesta Piran, Sečoveljskih solin in v dvorani SNG Drama Ljubljana julija, montaža pa v studiih Radia Slovenija oktobra 2007.

Radijska igra Tamara Doneva: Misterij žene

Monodrama predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, odnos do hčerke Vladoše in nesrečne poskuse ljubezni. Tamaro Doneva so navdahnila osebna pisma Kvedrove, med ohranjeno korespondenco pa še posebej poslednje, ki ga že mrtvi hčerki piše dan po njeni smrti. In prav na dan, ko je prejela vest o smrti Vladoše in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se monodrama tudi začenja. Ustvarjalci Kvedrovo namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti, a jo predstavijo tudi kot borko za resnico, ki, trpljenju in zavračanju navkljub, ni nikoli klonila. Avtor radijske priredbe in režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Vasja Križmančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zofka Kveder – Nikla Petruška Panizon Koprodukcija RAI – Radio Trst A in Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI – Radio Trst A, junija 2024.

Radijska igra Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek

Režiser Mirč Kragelj in skladatelj Uroš Krek sta pesnitev leta 1958 vzela za izhodišče besedno-glasbene forme kot protest zoper manipulacijo z atomsko energijo, v kateri je Matej Bor videl najstrahotnejšo možnost za uničenje človeštva. V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo; tudi na Russell-Einsteinov manifest iz leta 1955, torej izpred okroglih 70 let. Ta je sredi hladne vojne namreč poudaril nevarnosti jedrskega orožja in pozval svetovne voditelje, naj si prizadevajo za mirno rešitev mednarodnih konfliktov. Očitno so takšen apel in razmisleki, ki so pestili tudi Mateja Bora, spet potrebni. Režiser: Mirč Kragelj Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbo izvaja: Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada Recitator – Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1958.

Verstva

Sedmi dan Ali je Ecclesia znak nove evangelizacije?

Spoštovane poslušalke in poslušalci, ste že slišali za besedo Ecclesia? Pomeni Cerkev, skupnost ljudi, ki si v majhni skupini podelijo božjo besedo in drug za drugega molijo, skupino vodi laik ali posvečena oseba. Taka srečanja lahko so lahko organizirana tudi na domu s sosedi ali prijatelji. Koliko takih skupin v Sloveniji dejansko že deluje in ali je Ecclesia znak nove evangelizacije? Vabljeni k poslušanju.

Sledi večnosti Zgodbe iz misijona Ampitafa

Janez Krmelj je na Madagaskarju postavil misijon Ampitafa. V njem so vrtec, osnovna šola, srednja šola, bolnišnica, porodnišnica in zobozdravstveni dispanzer. Na to težko dostopno območje se odpravijo tudi mnogi Slovenci, ki pomagajo domačinom. V oddaji Sledi večnosti smo gostili tri zdravnike in laika, ki nam bodo zaupali zgodbe, ki so jih doživeli v tem misijonu: Gašperja in Evo Fortuna, Erika Mihelja ter laika Marka Petroviča.

Musica sacra Skladatelj Thomas Tallis – ob 520. obletnici rojstva in 440. obletnici smrti

Thomas Tallis velja za enega najpomembnejših angleških skladateljev sakralne glasbe pred Williamom Byrdom. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo tako preprosto reformacijsko liturgično glasbo kot kompleksne polifone skladbe. Bil je eden prvih, ki je uglasbil posamezne dele anglikanske liturgije, poznan pa je tudi po Jeremijevih žalostinkah, sedemglasni kompoziciji Miserere mei in 40-glasnemu motetu Spem in alium.

Sedmi dan Zaradi pokvarjenega buldožerja je sredi ničesar nastal medicinsko-šolski center

Janez Krmelj je na Madagaskarju zgradil misijon Ampitafa, ki obsega 100 kvadratnih kilometrov veliko območje. Pred leti je pomagal graditi cesto in ko se je pokvaril buldožer, je opazil, da so se ustavili na območju, na katerem bi lahko nastalo nekaj dobrega. Ob pomoči donatorjev je nastal pravi medicinsko-šolski center sredi ničesar. V njem so vrtec, osnovna šola, srednja šola, bolnišnica, porodnišnica in zobozdravstveni dispanzer. V načrtu ima tudi zatočišče za izkoriščana dekleta, ki bi jim omogočil brezplačno formalno izobrazbo. S Krmeljem smo se pogovarjali ob njegovem obisku Slovenije, med katerim zbira sredstva. Na rednem obisku je tudi zaradi zdravljenja, saj je v 70. letu starosti. K pogovoru ga je povabil Aleksander Čobec (Foto: Misijonsko središče Slovenije).

Bogoslužje Prenos maše iz Maribora

Neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolne cerkve sv. Janeza Krstnika. Mašuje Janez Lesnika, s petjem pa sodeluje Katedralni zbor, ki ga vodi Mirjam Strlič. Na orgle igra Matej Podstenšek.

Musica sacra Ob odprtju evropske kulturne prestolnice : Meginhardus – glasba goriške grofije med 12. in 15. stoletjem

Meginhardus je zvočni projekt vokalno-instrumentalnega sestava Dramsam in vokalnega ansambla Capella Vocalle dell' Accademia Jaufre Rudel, poimenovan po goriškem grofu iz 12. stoletja. Gre za zvočni posnetek srednjeveškega vsakdanjika na goriškem gradu, skladbe z duhovno vsebino, zbrane na zgoščenki s prav takim naslovom, pa se nanašajo na posamezne svetnike ali praznike v cerkvenem letu, hkrati sledijo razvoju deželne zgodovine in zasledujejo možne kulturne vplive in povezave na širšem Goriškem.

Sledi večnosti "Na poti iščemo resnico, da bi živeli polno"

Obsežna monografija Teološki temelji morale, vsebuje osebno sintezo večdesetletnega ukvarjanja s temeljnimi moralnimi vprašanji, najbolj znanega slovenskega moralnega teologa dr. Ivana Janeza Štuheca. Znanstvena monografija nagovarja tudi širše občinstvo. Vabljeni na pot iskanja v tokratni oddaji Sledi večnosti.

Bogoslužje Prenos maše iz Rogaške Slatine

Prenos svete maše je iz župnijske cerkve Svetega Križa v Rogaški Slatini. Mašuje nadžupnik Jože Vehovar ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda skrbijo: Otroški cerkveni zbor Biser in Mladinski cerkveni zbor Žarek z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle igra Jelka Zorin Belcer, na kitarah so Patrick Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fric, na baskitaro igra Tine Pirš, na violini jih spremlja Lea Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.

Sedmi dan Zavedni duhovniki - Čedermaci

Kdo so bili Čedermaci in kako je slovenska duhovščina na Primorskem pripomogla ohraniti slovenski jezik in kulturo v času, ko je italijanska okupatorska roka želela zatreti narodni preporod? O slovenskem duhovnem vplivu v zamejstvu in v obmejnem pasu nekoč in danes bo spregovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič. Pogovor bo potekal v luči začetka Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta zaznamovali obe strani medkulturno in medversko pestre (Nove) Gorice.

Musica sacra Ob slovenskem kulturnem prazniku - s sakralnimi deli Slavka Osterca

Skladatelj Slavko Osterc, od čigar rojstva letos mineva 130 let, je najprej ustvarjal kot romantični samouk, pozneje je študiral kompozicijo v Pragi in se pod vodstvom velikih čeških skladateljev tedanjega časa razvil v prvovrstnega skladatelja. Kljub razmeroma kratki skladateljski karieri je pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. V njegovem opusu najdemo nekaj tehtnih skladb s sakralno vsebino, kot so Magnificat, Očenaš in orgelske skladbe. Med drugim je avtor opere Krst pri Savici Franceta Prešerna.

Sledi večnosti Upanje bo letos odzvanjalo tudi v Stični

Tokrat smo obiskali Katoliško mladino, ki ima sedež v središču Ljubljane in je skupnost mladih, ki podpira druge mlade pri hoji za Kristusom in jim pomaga, da se počutijo poklicani. Njihovo vodilo je – Mlade voditi h Kristusu. V jubilejnem svetem letu so tudi mladi zelo dejavni. Kaj danes pomeni biti mlad t. i. sodoben katoličan? Kakšni so posebni izzivi, s katerimi se sooča mlada generacija? So mladi »žejni« vere in druženja? Vabljeni k poslušanju.

Literatura

Lirični utrinek Selma Meerbaum-Eisinger: Pesem o hrepenenju

Selma Meerbaum-Eisinger, rojena leta 1924, je bila sestrična Paula Celana. Javnost je zanjo izvedela šele po objavi njene pesniške zapuščine, ki zajema 57 pesmi. Po prihodu romunskih in nemških čet julija 1941 je bila z družino kot Judinja zaprta v czernoviški geto in zatem internirana v delovno taborišče. Zaradi pegavice je umrla stara komaj 18 let. Papirje z njenimi pesmimi, ročno zvezane v zvežčič, sta v Izrael prenesli njeni prijateljici in so izšle leta 1976 pod naslovom Cvetober. Pesmi, čeprav jih je napisala mladostnica, katere velika ljubezen je bil Lejser Fichmann, izražajo izjemno poetično zrelost, čustveno intenziteto in nadarjenost. Druga objava njenih pesmi leta 1980 je doživela pravo senzacijo in uglasbili so jih številni izvajalci. Njeno Pesem o hrepenenju je prevedla Ana Jasmina Oseban, interpretira jo dramska igralka Maja Sever. Produkcija 2017.

Literarni nokturno Cristóvão Tezza: Večni sin

Brazilski pisatelj Cristóvão Tezza (rojen l. 1952) ima za seboj več kot dvajset izdanih knjig: romanov, zbirk kratke proze, esejev, kronik, toda nobena druga se ne more primerjati z uspehom njegovega avtobiografskega romana Večni sin. Ta je izšel leta 2007 in z njim je Tezza dosegel več nagrad, tudi najpomembnejšo v Braziliji, nagrado Jabuti. V romanu Večni sin Tezza pripoveduje o tem, kako se oče sooča z diagnozo novorojenega otroka, ki ima downov sindom. Leta 2013, ko je bil izbrani odlomek z začetka romana posnet v radijskem studiu, je izšel tudi slovenski prevod romana pri založbi Modrijan. Prevajalka: Katja Zakrajšek, interpret: Jernej Gašperin, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Miha Jaramaz. Redaktorja: Andrej Rot, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.

Literarni večer Otožni Kampus Davida Lodgea

1. janjuarja letos je tik pred dopolnjenim 90. letom preminil pisatelj in kritik David Lodge. Pri nas je najprej postal znan kot literarni teoretik, v tujini, in seveda v domači Veliki Britaniji, pa so mu še večji sloves od teoretskih raziskav prinesli njegovi romani. Značilno zanje je satirično prikazovanje akademskega življenja, umeščajo pa jih v žanr t. i. kampus romana. Prav ta v Sloveniji nepoznani žanr in leposlovni opus Davida Lodgea sta v središču zanimanja avtorice predloge za oddajo, Anje Radaljac. Avtorica scenarija: Anja Radaljac; avtorji prevoda: Irena Duša Draž, Gorazd Pipenbaher, Ivana Williams; režiserka: Irena Glonar; bereta: Eva Longyka Marušič, Ivan Lotrič; interpretirajo dramski igralci: Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Branko Jordan, Nina Valič, Borut Veselko, Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2015.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 26/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija uredništva igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založbe Sanje.

Lirični utrinek Cvetka Lipuš: Sanje

Človekovega nezavednega in sanj so se lotili že številni pesniki in pesnice. Na izviren način o sanjah v pesmi, naslovljeni Sanje, piše tudi slovenska pesnica Cvetka Lipuš. Pesem interpretira dramska igralka Vesna Pernarčič. Produkcija 2016.

Literarni nokturno Danilo Gorinšek: Žalostna ljubezen

Pesnik, prevajalec, humorist in igralec Danilo Gorinšek se je rodil 19. februarja 1905 v Lipnici na Štajerskem, umrl je 30. aprila 1988 v Mariboru. Kot igralec je najprej nastopil v Šentjakobskem gledališču, pozneje se je šolal v zasebni dramski šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine. Ob njegovem vsestranskem gledališkem delu (zadnje leto pred upokojitvijo, v sezoni 1963/'64, je bil tudi direktor mariborske Drame) omenimo še njegovo poezijo za otroke in seveda njegovo humoristično ustvarjanje za Toti list, Večer itn. Ob 120. obletnici Gorinškovega rojstva se ga bomo v Literarnem nokturnu spomnili z njegovo erotično poezijo, objavljeno leta 1929 na Ptuju v njegovi edini pesniški zbirki za odrasle Žalostna ljubezen. Režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 25/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Lirični utrinek Sylvia Geist: Sila pobega

Sila pobega je naslov pesmi sodobne nemške pesnice Sylvie Geist, v kateri načenja pomembno temo – mehaniziranost nekaterih oblik dela in sploh nekaterih vidikov življenja sodobnega človeka. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo dramska igralka Vesna Jevnikar. Produkcija 2014.

Literarni nokturno Silvije Strahimir Kranjčević: Monolog

Sedemnajstega februarja je minilo sto šestdeset let od rojstva Silvija Strahimirja Kranjčevića, najpomembnejšega pesnika hrvaškega realizma. Najbolj je znan po domoljubni poeziji, veliko pa je tudi bivanjskih vprašanj. Sprašuje se o neskladnosti sveta, idealov in resničnosti, o veri, smrti, ljubezni, grehu in sreči, pravici in svobodi. Tako tudi v pesmi z naslovom Monolog v prevodu Alojza Gradnika. Igralec Klemen Janežič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2015.

Literarni večer Han Kang: Svet, tako nasilen in hkrati tako lep

Južnokorejska pisateljica Han Kang v svojih delih pogosto opozarja na nasilje v družbi in zgodovini, na krutost, ki prežema ne le korejsko, ampak marsikatero preteklost in tudi sedanjost. Če bi ustvarjala filme, bi imel zaradi nasilnih prizorov marsikateri precej visoko starostno omejitev. Ob tem pa se pisateljica zaveda tudi lepote sveta, ljubezni in sočutja, ki mu dajejo smisel. "Zakaj obstajata trpljenje in ljubezen?" je retorično vprašala, ko je za "intenzivno poetično prozo, ki se spoprijema z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," kot piše v utemeljitvi, prejela Nobelovo nagrado. Scenarij: Eva Vučkovič in Kang Byoung Yoong, prevod odlomkov: Urša Zabukovec (Vegetarijanka) in Eva Vučkovič (Deček se vrača, Belina, Ne poslavljava se), igralca: Tina Resman Lasan in Jernej Gašperin, bralka: Eva Longyka Marušič, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2025.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 24/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija: Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Ocene

Ocene

2111 epizod

Maria

3 min

Bridget Jones: Nora na fanta

3 min

Branko Gradišnik: Tisoč in nobena noč

6 min

Lidija Dimkovska: EMŠO

7 min

Milan Novak: Napišite mi glasbo

6 min

Ivo Svetina: Mal di mare

5 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Simfonični orkester Akademije za glasbo in dva solista, Abonma Tutti

Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: Simon Dvoršak Anja Kralj, violina Karlo Posnjak, klavir Spored: U. Krek: Inventiones ferales za violino in godala G. Gershwin: Koncert za klavir in orkester v F-duru L. van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60

Neposredni prenos Bralna uprizoritev v SLG Celje – Nina Majer Ivanetič: Komu gori

Dogajanje komedije je postavljeno v ozko sotesko, v kateri se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi v prazničnem trenutku. Zadnje ure leta, ki bi naj prinesle mirno slovo od starega, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko izbruhnejo na dan zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti. Avtorica priredbe besedila in režiserka bralne uprizoritve: Tatjana Doma Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Živa Čebulj Tonski mojster: Matjaž Miklič Tehnični asistent: Jože Lap Izvedba: tehnična ekipa SLG Celje, tonski mojster Mitja Švener in lučni mojster Žiga Besal Filip Ostriga, elektroinženir – Branko Završan Jelka Ostriga, njegova žena, arhitektka – Lučka Počkaj Bogomir Pintarčič, fotograf – Renato Jenček Lena Pintarčič, njegova žena – Barbara Medvešček Nika, njuna hčerka – Eva Stražar Arnold Weiss, samostojni podjetnik – Žan Brelih Hatunić Zdravnik specializant – Aljoša Koltak Reševalec – Rastko Krošl Marko Potočnik – Urban Kuntarič Mojca, njegovo dekle, onkološka bolnica – Lucija Harum Profesor, Semafor – Tarek Rashid Produkcija uredništva igranega programa, Celje 2025

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Simfoniki, Lio Kuokman in Luka Faulisi

Četrti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Luka Faulisi (violina) Tomaž Sevšek (orgle) dirigent: Lio Kuokman Maurice Ravel: Bolero Ernest Chausson: Poema za violino in orkester Maurice Ravel: Tzigane, koncertna rapsodija za violino in orkester (dodatek) Gabriel Fauré: Après un rêve Camille Saint-Saëns: Simfonija št. 3 v c-molu »Z orglami«

Neposredni prenos SOS 2: Moč iz notranje tišine

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Daishin Kashimoto, violina Dirigent: Tito Ceccherini Program: Jean Sibelius, Okeanide, op. 73 Tošio Hosokava, Prayer | Molitev Toru Takemicu, Twill by Twillight | Keper v somraku Claude Debussy, Morje V središče koncerta, oblitega z valovi morskih oceanov, je postavljen koncert za violino z naslovom Molitev eminentnega japonskega skladatelja Tošia Hosokave, ki ga je izvedel koncertni mojster Berlinskih filharmonikov Daishin Kashimoto, ob njem pa je zazvenela tudi skladba njunega sorojaka Toruja Takemicuja. »V tem violinskem koncertu vidim solista kot šamana in v ozadju orkester kot vesolje, naravo, ki seže v samega šamana in prek njega. Šaman poje vesolju, ki se mu odziva ali pa upira. Pesmi se izmenjujejo, molitev se postopoma poglobi. Šaman z vesoljem in naravo sčasoma postane eno.« Tošio Hosokava

Neposredni prenos Osrednji dogodek odprtja GO! 2025 Nova Gorica - Gorica

Neposredni prenos umetniškega spektakla, osrednjega dogodka odprtja evropske prestolnice kulture na trgu Edvarda Kardelja, pred občinsko palačo Mestne občine Nova Gorica. Po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Republike Slovenije in Novogoričana dr. Roberta Goloba sledi spektakel svetlobe, zvoka in gibanja.

Neposredni prenos Uradna slovesnost GO! 2025 Nova Gorica - Gorica

Uradna slovesnost GO! 2025 Nova Gorica - Gorica na trgu Evrope z nagovori predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle ter drugih visokih gostov.

Neposredni prenos Recital Prešernovih poezij

Neposredni prenos tradicionalnega recitala Prešernovih poezij v interpretacijah dramskih igralk in igralcev.

Neposredni prenos Državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom že tradicionalno v Cankarjevem domu poteka državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2025. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov, nagrade sklada pa gredo v roke vizualne umetnice Nike Autor, oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, glasbenika Tomaža Groma, pisateljice Nataše Kramberger, gledališke režiserke Nine Rajić Kranjac in oblikovalca zvoka Julija Zornika.

Neposredni prenos Mozartina II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Neposredni prenos Skladatelji etničnih manjšin in zamolčanih svetov, Družinski abonma SF 3

Kakšne so zgodbe skladateljev klasične glasbe, ki so (bili) zaradi barve kože, etnične pripadnosti ali prepričanj odrinjeni s koncertnih odrov? Kako zvenijo njihove skladbe in na kakšna glasbila jih izvajamo?. Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/skladatelji-etnicnih-manjsin-in-zamolcanih-svetov/

Video

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Najbolj poslušano

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Glasovi svetov Psihiater Franco Basaglia: »Tega ne bom podpisal! To je proti mojim načelom!«

O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta

Nedeljsko operno popoldne Operni odlomki

... Mozarta, Verdija, Catalanija, Donizettija in Glinke.

Humoreska tega tedna Janez Kajzer: Proizvodno delo klošarja Pepija

Glavna oseba zgodbe Proizvodno delo klošarja Pepija v monologu pripoveduje, kako je videti življenje klošarja in zakaj je to pravzaprav družbeno koristno delo. Interpret: Milan Štefe, režiser: Jože Valentič, tonski mojster: Jure Culiberg, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2004.

Ars humana Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke – nenavadni predmeti in filmska zgodba zakoncev Skušek

Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in ki vsebuje okoli 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in vprašanja umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (1877–1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem med letoma 1914 in 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Tsuneko Kondō Kawase (1893–1963) in se z njo poročil, ta pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti Vzhodne Azije. V pogovoru predstavljamo tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh z Znanstveno raziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fotografija je posneta na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, njen avtor je Gregor Podlogar.

Glasbeni utrip Kromatika 4, Zlati abonma 4 in SOS 2

So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 24/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija: Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Podobe znanja Iva Hafner Bratkovič: Nov pristop prepriča tumorske celice, naj umrejo same od sebe

Bomo nekega dne lahko rakave bolezni zdravili tako, da bomo tumorske celice prepričali, da naj vendarle umrejo? Nove možnosti odpirajo spoznanja o tako imenovani obogateni celični smrti. S pravimi učinkovinami namreč lahko imunski sistem spodbudimo, da je kos tudi trdovratnim oblikam raka, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Ive Hafner Bratkovič. Članek so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Pri rakavih celicah namreč običajno imunski sistem odpove, saj jih preprosto ne prepozna kot nevarne. Z novo metodo pa se posebne beljakovine, imflamasome, ki so del našega prirojenega imunskega odziva in opozarjajo na nevarne viruse in bakterije, vnese v tumorske celice. Tam tumorsko celico nato uspešno uničijo, obenem pa sprostijo snovi, ki v tumor privabijo imunske celice, katerim tumor običajno uspešno preprečuje vstop. Zato tudi izraz obogatena celična smrt.

Kdo smo? Fenomen Toneta Kralja

Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba (ponovitev).

Musica noster amor Lorin Maazel, Simfonični orkester Bavarskega radia in Brucknerjeva 8. simfonija

Sklepamo niz štirih oddaj, v katerih predvajamo izbrane koncertne posnetke, ki jih je lani – ob 10. obletnici smrti dirigenta Lorina Maazela – v ponudbo Evropske zveze radijskih postaj posredoval Bavarski radio. Veliki ameriški dirigent je bil namreč umetniški vodja oziroma šef dirigent tega orkestra v letih od 1993 do 2002. Prejšnja oddaja je bila v znamenju zadnjih treh Mozartovih simfonij, tokrat pa bomo predvajali eno samo delo – Brucknerjevo kolosalno, uro in pol trajajočo 8. simfonijo, ki sta jo Simfonični orkester Bavarskega radia in dirigent Lorin Maazel izvedla 5. marca leta 1993 v dvorani münchenske Filharmonije Gasteig. Simfonija št. 8 je Brucknerjevo zadnje dokončano simfonično delo. Skladatelj sam je sklepni Finale označil za »najpomembnejši stavek mojega življenja« in zagotovo predstavlja vrhunec bogate kariere, morda celo dobe: glasba »tleče umirjenosti« in »neslutene veličine«, v kateri pretresljiva groza uvodnega stavka simfonije vendarle najde ne le razrešitev, temveč tudi transcendenco.

Neposredni prenos Bralna uprizoritev v SLG Celje – Nina Majer Ivanetič: Komu gori

Dogajanje komedije je postavljeno v ozko sotesko, v kateri se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi v prazničnem trenutku. Zadnje ure leta, ki bi naj prinesle mirno slovo od starega, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko izbruhnejo na dan zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti. Avtorica priredbe besedila in režiserka bralne uprizoritve: Tatjana Doma Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Živa Čebulj Tonski mojster: Matjaž Miklič Tehnični asistent: Jože Lap Izvedba: tehnična ekipa SLG Celje, tonski mojster Mitja Švener in lučni mojster Žiga Besal Filip Ostriga, elektroinženir – Branko Završan Jelka Ostriga, njegova žena, arhitektka – Lučka Počkaj Bogomir Pintarčič, fotograf – Renato Jenček Lena Pintarčič, njegova žena – Barbara Medvešček Nika, njuna hčerka – Eva Stražar Arnold Weiss, samostojni podjetnik – Žan Brelih Hatunić Zdravnik specializant – Aljoša Koltak Reševalec – Rastko Krošl Marko Potočnik – Urban Kuntarič Mojca, njegovo dekle, onkološka bolnica – Lucija Harum Profesor, Semafor – Tarek Rashid Produkcija uredništva igranega programa, Celje 2025

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt