Po letu 1953 se je Marijan Lipovšek postopno vrnil k ustvarjalnim izhodiščem iz časa med obema vojnama. Spet je posegel po zahtevnejših besedilih, delno tudi z eksistencialno tematiko. Leta 1955 je na primer ustvaril ciklus samospevov Sončece sij, pri katerem gre za poskus stvaritve privlačne otroške glasbe. Po daljšem ustvarjalnem premoru, v katerem se ni posvečal skladanju samospevov, je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril vrsto skladb za glas in klavir, znova se je posvetil tudi obdelovanju ljudskega gradiva.
Iskanje