Iskanje
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha.
Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha.
Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.
101 min • 20. 04. 2026
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
79 min • 18. 04. 2026
Zakaj rečemo »Bella Italia«? Kaj pomenijo kretnje z rokami, ki jih Italijani uporabljajo pri pogovoru? Je dolce vito treba še sladkati? Je pica res italijanska? Kako pripraviti špagete? Vabljeni na potovanje v zibelko klasične glasbe. Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Franci Krevh, Verena Rojc, povezovalca Massimiliano Miani, klarinet Urška Šemrov, sopran Barbara Potočnik, mezzosopran Aljaž Farasin, tenor Spored: Novaro, Monteverdi, Mendelssohn, Verdi, Puccini, Morricone, Rossini
50 min • 18. 04. 2026
Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.
101 min • 18. 04. 2026
Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24
98 min • 16. 04. 2026
