Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Arthur Miller (1915‒2005) je bil predvsem uspešen dramatik, pisal pa je tudi radijske igre, potopise in filmske scenarije. Med drugim je napisal scenarij za film Neprilagojeni legendarnega Johna Hustona po svoji istoimenski kratki zgodbi. Miller je leta 1987 objavil avtobiografijo Premene časa. V njej je kar nekaj vrstic namenil ustvarjanju filma Neprilagojeni, pri katerem so sodelovali njegova takratna soproga Marilyn Monroe, Clarke Gable in Montgomery Clift. Ob 20. obletnici Millerjeve smrti se spominjamo velikega ameriškega umetnika z odlomkom iz Premen časa. Avtor literarnega dela je Arthur Miller, režiserka Elza Rituper, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, prevajalec in urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2000.
Nisem prinaša izbor Pintaričevih pesmi iz avtorjeve nastajajoče knjige z naslovom Sence spomina. V intimni vezani poeziji lirskega govorca spremljamo v zelo različnih razpoloženjih; veselje, obešenjaštvo, nostalgijo, tesnobo – ali pa njihova nihanja, prehajanja, s katerimi se govorec prebija skozi vsakdanjik – pa združujeta njegova refleksija doživetega in predvsem volja, da ohrani osredotočenost pogleda. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2025.
Sklepamo niz štirih oddaj, v katerih predvajamo izbrane koncertne posnetke, ki jih je lani – ob 10. obletnici smrti dirigenta Lorina Maazela – v ponudbo Evropske zveze radijskih postaj posredoval Bavarski radio. Veliki ameriški dirigent je bil namreč umetniški vodja oziroma šef dirigent tega orkestra v letih od 1993 do 2002. Prejšnja oddaja je bila v znamenju zadnjih treh Mozartovih simfonij, tokrat pa bomo predvajali eno samo delo – Brucknerjevo kolosalno, uro in pol trajajočo 8. simfonijo, ki sta jo Simfonični orkester Bavarskega radia in dirigent Lorin Maazel izvedla 5. marca leta 1993 v dvorani münchenske Filharmonije Gasteig. Simfonija št. 8 je Brucknerjevo zadnje dokončano simfonično delo. Skladatelj sam je sklepni Finale označil za »najpomembnejši stavek mojega življenja« in zagotovo predstavlja vrhunec bogate kariere, morda celo dobe: glasba »tleče umirjenosti« in »neslutene veličine«, v kateri pretresljiva groza uvodnega stavka simfonije vendarle najde ne le razrešitev, temveč tudi transcendenco.
Ob 90. obletnici rojstva Filiberta Benedetiča se spominjamo tega pisatelja in urednika, ki se je rodil 17. februarja 1935 v Tržiču, mestu v goriški pokrajini. Literarni portret je pripravila Klara Krapež, v njem pa nastopajo bralca Maja Moll in Igor Velše in igralci Pavle Ravnohrib, Zvone Hribar in Željko Hrs. Glasbo je izbral Marko Stopar, oddajo sta posnela Miro Marinšek in Zmago Frece, režirala pa Ana Krauthaker. Prvič je bila na sporedu leta 2005.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava ustvarjalca stripov in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki z risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in po svetu. Razstava bo odprta do 29. marca.
Na jubilejnem 75. berlinskem filmskem festivalu so sinoči s svetovno premiero filma Kaj ti je deklica Urške Djukić odprli nova festivalska sekcija, Perspektive, v kateri bodo prikazali štirinajst tekmovalnih celovečernih prvencev. Urška Djukić je tista režiserka, ki je za svoj kratek film Babičino seksualno življenje prejela številne nagrade, med drugim, pred dvema letoma tudi nagrado za najboljši evropski kratek film. Na premieri na Potsdamskem trgu je bila tudi Ingrid Kovač Brus.
Današnje Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno spominu na nekdanji kino Sloga, ki je deloval prav tam, kjer je danes Kinodvor. Kino Sloga, ki je to ime dobil leta 1946, se je v 70-ih in 80-ih letih preusmeril v prikazovanje erotičnih filmov in šlo je dejansko za prvi erotični kino na območju tedanje države. O programu pripoveduje Maša Peče.
Slovenski filmski center je minuli teden predstavil svoje delovanje v preteklem letu in letošnje načrte. Center v leto 2025 vstopa z najvišjim proračunom doslej, ki jim bo omogočil, da še bolj podprejo posamezne projekte in pripravijo dva nova razpisa. In še: katere filme bodo snemali v letu 2025?
Clermont-Ferrand ni le mesto zgodovine in športa – že dolga leta namreč neupogljivo bije tudi v ritmu kratkega filma. S svojo neomajno predanostjo danes slovi kot največje svetovno središče te pogosto zapostavljene filmske forme.
Od 17. do 22. februarja se bo odvil 19. festival gorniškega filma. V skoraj dvajsetih letih si je festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni program: tematska predavanja, pogovori s filmskimi ustvarjalci in predstavitve gorniške literature. Festival vodi Silvo Karo.
Na festivalu bodo zavrteli 250 filmov, v osrednji tekmovalni sekciji se jih za zlatega medveda poteguje 19. Močno zastopan na festivalu pa bo tudi slovenski film.
Nocoj se bo v Berlinu, na Potsdamskem trgu začel 75. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo domači film Svetloba Toma Tykverja, na uvodnem večeru bo častnega zlatega medveda prejela britanska igralka Tilda Swinton. Že jutri pa bo novo sekcijo Berlinala – Perspektive – odprl slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić.
V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Ellricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.
Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.
Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.
38 epizod
Milan Novak: Napišite mi glasbo, Lidija Dimkovska: EMŠO, Branko Gradišnik: Tisoč in nobena noč. Recenzije so napisali Marija Švajncer, Jure Jakob in Miša Gams.
Javljamo se vam iz Berlina, kjer od četrtka poteka že 75. filmski festival, na katerem se predstavljajo tudi slovenski filmski ustvarjalci, izvedeli pa bomo tudi več o filmih, ki si jih lahko ogledamo na že 19. festivalu gorniškega filma, ki se v več mestih po Sloveniji začenja prav danes.
Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in ki vsebuje okoli 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in vprašanja umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (1877–1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem med letoma 1914 in 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Tsuneko Kondō Kawase (1893–1963) in se z njo poročil, ta pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti Vzhodne Azije. V pogovoru predstavljamo tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh z Znanstveno raziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fotografija je posneta na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, njen avtor je Gregor Podlogar.
Staroegipčanska mumificirana telesa imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah, ugotavlja prva sistematična kemijska in senzorična znanstvena študija njihovih vonjav, objavljena v reviji »Journal of the American Chemical Society«. Eden osrednjih raziskovalcev pri njej je bil profesor analitične kemije in vodja Laboratorija za dediščinsko znanost dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in od lani častni profesor na University College London oziroma na tamkajšnem Inštitutu za trajnostno dediščino. Raziskovalci so s plinskim kromatografom v povezavi z masnim spektrometrom izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egiptovskem muzeju v Kairu (glej fotografijo dveh sodelavcev ljubljanskega Laboratorija za dediščinsko znanost pri delu v Kairskem muzeju). Poleg tega je skupina usposobljenih človeških »vohalcev« opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost. Spoznanja in rezultati študije bodo s približki na novo izdelanih vonjav mumij obiskovalcem muzeja v Kairu omogočili popolnoma novo dimenzijo dediščinske izkušnje. Kar primeren izziv tudi za muzeje v Sloveniji! FOTO: z leve Emma Paolin, doktorska študentka UL FKKT, in dr. Abdelrazek Elnaggar z Univerze v Ljubljani jemljeta vzorce zraka iz sarkofaga v razstavnih prostorih Egipčanskega muzeja v Kairu. VIR: Cecilia Bembibre
V Galeriji Ravne so na ogled postavili osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. Na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici so odprli razstavo projekta Astrotop_X, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so postavili v dialog dela dveh velikih umetnikov in mojstrov grafike, Bogdana Borčića in Johnnyja Friedlaenderja. V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled interaktivna razstava z naslovom Človek, a veš, kam greš?, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati.
Dragan Živadinov je gledališki umetnik, ki je v prvi polovici osemdesetih let nastopil s svojo vizijo odnosov med gledališkimi elementi in z vrhuncem tega obdobja, Krstom pod Triglavom, ki je bil hkrati tudi krst odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, odločno premaknil prostor konflikta iz besedila v likovni odrski jezik ter se od političnega gledališča obrnil v območje estetskega. Sam pravi, da ima v umetnosti dve življenji, v vsem njegovem opusu pa lahko spremljamo nekatere poteze, ki jim namenja posebno pozornost. Bodisi gre za reference iz umetnosti 20. stoletja, s posebnim poudarkom na avantgardah, bodisi za gledališke elemente in njihova razmerja, na primer gledališki prostor in gledalčev pogled, razmerja med govorjenim, vizualnim in gibalnim jezikom ter prizadevanje za abstraktno. Posebno pozornost namenja tudi prototeoretskemu jezikovnemu orodju, ki ga razvija tako v pisnem kot govorjenem jeziku ter v oblikah informansov. Ustvarjanje Dragana Živadinova odločilno zaznamuje mit o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovem geostacionarnem satelitu, ki je v središču 50-letne gledališke predstave Noordung 1995‒2045 in je podlaga za postgravitacijsko umetnost zadnjih treh desetletij.
Prodorni katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj biroja Harquitectes v Barceloni, s katerim zmagujejo na pomembnih natečajih in dobivajo nagrade, njihove projekte še posebno zaznamuje element trajnostne arhitekture. Kot predavatelja ga vabijo na razne fakultete po svetu in konec lanskega leta se je ustavil tudi v Ljubljani. Imel je dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo in eno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Predstavil je zanimive projekte njihovega biroja v povezavi z ekološko krizo – v smislu, kdo je danes arhitekt. Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "Pravzaprav gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakost. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."
V razstavišču KiBela Multimedijskega centra Kibla v Mariboru je na ogled samostojna razstava slikarja Marka Jakšeta z naslovom Blizu, bliže, še bliže, v Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav morala preseliti, pa je razstavljen osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. V galeriji si želijo spomenik kasneje umestiti v javni prostor, da bi opominjal, kako dragocena je solidarnost.
Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno retro filmski erotiki, začel se je festival Berlinale – letos tudi z močno slovensko udeležbo –, pravkar se je končal znameniti festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu, prihodnji teden se začenja 19. izdaja Festivala gorniškega filma, poleg tega smo se pogovarjali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar o tem, kaj lahko pričakujemo na domači filmski sceni v letošnjem letu.
Bomo nekega dne lahko rakave bolezni zdravili tako, da bomo tumorske celice prepričali, da naj vendarle umrejo? Nove možnosti odpirajo spoznanja o tako imenovani obogateni celični smrti. S pravimi učinkovinami namreč lahko imunski sistem spodbudimo, da je kos tudi trdovratnim oblikam raka, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Ive Hafner Bratkovič. Članek so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Pri rakavih celicah namreč običajno imunski sistem odpove, saj jih preprosto ne prepozna kot nevarne. Z novo metodo pa se posebne beljakovine, imflamasome, ki so del našega prirojenega imunskega odziva in opozarjajo na nevarne viruse in bakterije, vnese v tumorske celice. Tam tumorsko celico nato uspešno uničijo, obenem pa sprostijo snovi, ki v tumor privabijo imunske celice, katerim tumor običajno uspešno preprečuje vstop. Zato tudi izraz obogatena celična smrt.
Začenja se Berlinale, mednarodni filmski festival, ki ga bodo letos v nemški prestolnici priredili že petinsedemdesetič. Letos bodo tam predstavili tudi pet filmov s slovensko udeležbo, med drugim igrani celovečerni film Urške Djukić, Kaj ti je deklica, in animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta. Predstavljamo tudi knjižne novosti s polic Mladinske knjige.
Predvajamo Zimsko pravljico Marijana Vodopivca, Concertino za flavto in godala 'Pour le temps passé' Petra Kopača in simfonično pesnitev Zapeljivec Blaža Arniča.
Kvartet violončelov Cedéz je oktobra nastopil v Škerjančevi dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet v okviru festivala Cellofest. Zasedbo sestavljajo Ema Krečič, Zala Vidic, Izak Hudnik in Nejc Rupnik, ki so vsi prejemniki najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, svoje znanje pa so pridobivali na uglednih glasbenih ustanovah po Evropi. Komorna glasba jim predstavlja vrhunec glasbenega ustvarjanja, igranje v takšni zasedbi pa je zanje poklicno in osebno izpolnjujoče. ALEXANDRE TANSMAN: DVA STAVKA ZA KAVRTET VIOLONČELOV PRIMOŽ RAMOVŠ: A QUATTRO ZA KVARTET VIOLONČELOV WILHELM FITZENHAGEN: KONCERTNI VALČKI ZA KVARTET VIOLONČELOV, OP. 31 PETER ILJIČ ČAJKOVSKI / JAMES BARRALET: SERENADA V C-DURU ZA GODALNI ORKESTER, OP. 48 (PRIREDBA ZA KVARTET VIOLONČELOV)
Pihalni orkester nizozemskih letalskih sil in dirigent Lex van Diepen izvajata suito štirih ciganskih plesov Puszta in Štiri stare plese Jana Van der Roosta ter Arijo in ples Keesa Schoonenbecka.
Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk, ki izvaja arije Mozarta, Bizeta, Verdija in Puccinija.
Christoph Schaffrath sodi med najpomembnejše predstavnike tako imenovane prve berlinske šole. Njegova dela združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti, cenili pa so jih predvsem v salonih berlinskih glasbenih poznavalcev.
V današnji oddaji bomo spoznavali keramično umetnost angleškega sodobnega umetnika, pisca in lončarja Edmunda de Waala. Znan je po svojih obsežnih umetniških postavitvah porcelanastih posod, ki so pogosto ustvarjene kot odziv na zbirke, arhive ali zgodovino določenega kraja. Pri ustvarjanju se osredotoča na porcelanaste kose, po navadi enobarvne na enobarvnem ozadju. De Waalove umetniške postavitve porcelana imajo svoj ritem in ko je škotski skladatelj in violinist Martin Suckling pogledal na dela iz glasbene perspektive, se je zdelo, da v njih vidi vzorce dihanja, vdihovanja in izdihovanja. In ker je pisal koncert za flavto, se je ta navdih zdel še posebno primeren. Organizacijska zamisel za koncert za flavto iz leta 2016, imenovan Bela cesta, je bila prepletanje flavte in orkestra.
Lani se je v devetdesetem letu za vedno poslovil hrvaški džezovski pianist in skladatelj Davor Kajfeš. Odlikoval se je s prirojeno muzikaličnostjo, umetniško vedoželjnostjo in raziskovalnim duhom ter ustvaril niz unikatnih glasbenih del. Davorjev sin Goran je danes verjetno najpomembnejši švedski ali celo evropski džezovski trobentač. Njegovo otroštvo je zaznamovalo džezovsko okolje, predvsem zvoki Duka Ellingtona in Charlesa Mingusa, ki sta postala osrednja vpliva njegovega bodočega ustvarjanja. Goran Kajfeš je ta hip eden najzanimivejših sodobnih džezovskih glasbenikov. Obema, očetu in sinu, smo namenili nedeljski glasbeni portret.
O orglah, orglavcih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Sklepamo niz štirih oddaj, v katerih predvajamo izbrane koncertne posnetke, ki jih je lani – ob 10. obletnici smrti dirigenta Lorina Maazela – v ponudbo Evropske zveze radijskih postaj posredoval Bavarski radio. Veliki ameriški dirigent je bil namreč umetniški vodja oziroma šef dirigent tega orkestra v letih od 1993 do 2002. Prejšnja oddaja je bila v znamenju zadnjih treh Mozartovih simfonij, tokrat pa bomo predvajali eno samo delo – Brucknerjevo kolosalno, uro in pol trajajočo 8. simfonijo, ki sta jo Simfonični orkester Bavarskega radia in dirigent Lorin Maazel izvedla 5. marca leta 1993 v dvorani münchenske Filharmonije Gasteig. Simfonija št. 8 je Brucknerjevo zadnje dokončano simfonično delo. Skladatelj sam je sklepni Finale označil za »najpomembnejši stavek mojega življenja« in zagotovo predstavlja vrhunec bogate kariere, morda celo dobe: glasba »tleče umirjenosti« in »neslutene veličine«, v kateri pretresljiva groza uvodnega stavka simfonije vendarle najde ne le razrešitev, temveč tudi transcendenco.
... Mozarta, Verdija, Catalanija, Donizettija in Glinke.
Berlinska filharmonija je 25. februarja lani na koncertu gostila Simfonični orkester Berlinskega Radia in solista harfista Xavierja de Maistra. Koncert je vodil dirigent Matthias Pintscher, na sporedu pa so bili Siegfriedova Idila Richarda Wagnerja, Koncert za harfo Petra Eötvösa ter skladbi Clauda Debussyja Preludij k favnovemu popoldnevu in suita Iberia iz Treh slik za orkester.
Oddajo smo namenili tradicionalni ustvarjalni jazzovski kliniki, ki bo ta teden potekala v Velenju. Njen kreativni direktor je saksofonist Jure Pukl, verjetno najbolj prodoren glasbenik sodobne slovenske jazzovske scene. Pukla bomo poslušali v skladbah, v katerih je zaigral z jazzovskimi mojstri, ki bodo med mentorji velenjske delavnice.
Poslušamo glasbo vokalistke Jay Clayton, umrla je na silvestrovo leta 2023.
Legendarna fusion jazz zasedba deluje vse od leta 1973, ko jo je ustanovil pianist Herbie Hancock. Z njim so posneli pet plošč, potem pa so uspešno pot nadaljevali brez njega. Danes delujejo v zasedbi: Donald Harrison (alto saksofon), Chris Severin (kontrabas), Kyle Roussel (klavir), Bill Summers (tolkala) in Mike Clark (bobni). Predvajamo koncert, ki so ga posneli kolegi s Švedskega nacionalnega radia v Stockholmu, 12. oktobra 2024 v dvorani Fasching.
Poslušamo glasbo tunizijskega skladatelja, solista na oudu in vokalista Dhaferja Youssefa.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika predvajamo glasbo letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada – basista in skladatelja Tomaža Groma. Takole so med drugim zapisali v utemeljitvi: »Tomaž Grom se je v zadnjih letih izkazal kot eden najzanimivejših umetnikov pri nas. Kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh se je uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru.«
Pred nedeljskim koncertom v Cukrarni smo se pogovarjali o novi plošči "Enlightenments - Solid Waves", o domači in svetovni jazzovski sceni, o New Yorku, Berlinu, Koreji in še marsičem. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars bo v nedeljo, 9. februarja ob 20.00 v Kavarni Cukrarna. Tudi v neposrednem prenosu, tako avdio kot video, na Programu Ars in na RTV365.
Poslušamo glasbo pianistke Sylvie Courvoisier. V svojem ustvarjanju posrečeno spaja dve raznorodni tradiciji – evropsko globoko, bogato detajlirano sodobno komorno glasbo in zvoke ameriškega improviziranega jazza.
Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov: vibrafonista Vida Jamnika in vokalistke Jun Yun, saksofonistov Lenarta De Bocka in Blaža Švagana ter na tridesetletnico Jazz kluba Gajo.
Poslušamo skladbe jazzovskega ansambla, ki ga je v 60. letih 20. stoletja vodil Mojmir Sepe.
Ob sto letnici rojstva pianistke Barbare Carroll poslušamo njeno glasbo.
Vrhunski pihalci in trobilci, ki sodelujejo z zvezdniki, kot so Michael Jackson, Stevie Wonder, Chaka Khan ali Carmen Elektra. Delujejo a cappella, kar pomeni, da igrajo btrez podpore ritem sekcije. Do danes so izdali samo štiri plošče, ki so vse razprodane.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi, ki bi po obliki bolj spominjale na pričevanja o davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske oblike, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo od zime in prihod pomladi. V tretjem delu bomo spoznali ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta sta Eva Stražar in Urban Kuntarič. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha. Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Mojca Madon Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric Boris – Gašper Tič Zmago – Danijel Malalan Jagoda – Mojca Fatur Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti Nada – Maruša Skorjanc Erik – Andrej Zalesjak Erik, 46 let – Željko Hrs Srečko – Martin Mlakar Vesna – Marjuta Slamič Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj Marjan – Jože Hrovat Natakar – Matija Rupel Darko – Valter Dragan Edo – Blaž Popovski Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec Podolgovato bitje – Tomaž Prohan Borisov vnuk – Tosja Tič Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.
z geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Igra Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd je nastala po romanu Marjana Tomšiča Šavrinke in pripoveduje o bogati zgodovini samosvojih kmečkih Istrank. Te potohodke so v prejšnjem stoletju v Trst nosile domače pridelke, ob njihovih potovanjih, o katerih so pripovedovale ob počitku v vaških hišah, pa so se spletle pripovedke, vraže in legende. Režiser: Igor Likar Avtorica radijske priredbe: Petra Tanko Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Avtorica izvirne glasbe: Bogdana Herman Svetovalka za jezik in običaje: Lori Konestabo Pergar Filomena Šturmanka – Ljerka Belak Katina – Nataša Tič Ralijan Bepina – Damjana Černe Batič – Janez Škof Tonina – Neda Rusjan Bric Urša – Štefka Drolc Nina – Mojca Fatur Krsnik Dušan – Gojmir Lešnjak Gojc Ženski glas – Bogdana Herman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v muzejskem objektu Tonina hiša v vasi Sveti Peter na Krasu in v studiih Radia Slovenija aprila 2001.
Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Gre za programsko ironično delo našega velikega pesnika, ki ga je kot edinega napisal v dramski obliki. V dvodelnem govoru, sprva o pesniškem jeziku, pozneje pa o pesniških oblikah, sooča izkušenega mojstra in nadobudnega učenca. Režiser in avtor radijske priredbe: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Nastopata – Polde Bibič in Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997
Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen le Prešernovi neuslišani ljubezni – Primičevi Juliji. V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament svojemu narodu. V nagovarjanju in dialogih pesnikovega srca z njegovo izvoljenko se nam namreč razkriva vsa daljnovidnost in preroška moč njegovih vizij in premislekov o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem. Avtor zvočnega scenarija, dramaturg in režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina On – Polde Bibič Ona – Barbara Kranjc Pianist – Zmago Frece Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v zvočnih okoljih gradu Smlednik, Ljubljanskega gradu, Zbiljskega jezera, cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, kavarne Slamič, podhoda Nebotičnika, mesta Piran, Sečoveljskih solin in v dvorani SNG Drama Ljubljana julija, montaža pa v studiih Radia Slovenija oktobra 2007.
Monodrama predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, odnos do hčerke Vladoše in nesrečne poskuse ljubezni. Tamaro Doneva so navdahnila osebna pisma Kvedrove, med ohranjeno korespondenco pa še posebej poslednje, ki ga že mrtvi hčerki piše dan po njeni smrti. In prav na dan, ko je prejela vest o smrti Vladoše in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se monodrama tudi začenja. Ustvarjalci Kvedrovo namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti, a jo predstavijo tudi kot borko za resnico, ki, trpljenju in zavračanju navkljub, ni nikoli klonila. Avtor radijske priredbe in režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Vasja Križmančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zofka Kveder – Nikla Petruška Panizon Koprodukcija RAI – Radio Trst A in Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI – Radio Trst A, junija 2024.
Režiser Mirč Kragelj in skladatelj Uroš Krek sta pesnitev leta 1958 vzela za izhodišče besedno-glasbene forme kot protest zoper manipulacijo z atomsko energijo, v kateri je Matej Bor videl najstrahotnejšo možnost za uničenje človeštva. V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo; tudi na Russell-Einsteinov manifest iz leta 1955, torej izpred okroglih 70 let. Ta je sredi hladne vojne namreč poudaril nevarnosti jedrskega orožja in pozval svetovne voditelje, naj si prizadevajo za mirno rešitev mednarodnih konfliktov. Očitno so takšen apel in razmisleki, ki so pestili tudi Mateja Bora, spet potrebni. Režiser: Mirč Kragelj Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbo izvaja: Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada Recitator – Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1958.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnika, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Radijsko zvočno miniaturo režiserja Matjaža Fariča namreč vodi jasen koncept, na treh časovno razmaknjenih prevodih Klavdijevega monologa. Variacije izhodiščnega stavka »Očetu tvojemu umrl je oče« zastavljajo ključna vprašanja o dejanjih in čustvih posameznika. Ta se mora v vseh časih in družbah namreč neizogibno spoprijeti z isto usodo, da vsakomur umre oče. Ob tem pa vprašanje, zakaj in kdaj pozneje nekateri postanejo morilci, drugim pa žalovanje povsem spremeni pogled na svet, ostaja odprto. Režiser in avtor idejne zasnove: Matjaž Farič Tonska obdelava: Aldo Kumar, Miro Marinšek, Matjaž Farič Nastopa – Vladimir Jurc Koprodukcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Radio Slovenija Posneto leta 2009.
Thomas Tallis velja za enega najpomembnejših angleških skladateljev sakralne glasbe pred Williamom Byrdom. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo tako preprosto reformacijsko liturgično glasbo kot kompleksne polifone skladbe. Bil je eden prvih, ki je uglasbil posamezne dele anglikanske liturgije, poznan pa je tudi po Jeremijevih žalostinkah, sedemglasni kompoziciji Miserere mei in 40-glasnemu motetu Spem in alium.
Janez Krmelj je na Madagaskarju zgradil misijon Ampitafa, ki obsega 100 kvadratnih kilometrov veliko območje. Pred leti je pomagal graditi cesto in ko se je pokvaril buldožer, je opazil, da so se ustavili na območju, na katerem bi lahko nastalo nekaj dobrega. Ob pomoči donatorjev je nastal pravi medicinsko-šolski center sredi ničesar. V njem so vrtec, osnovna šola, srednja šola, bolnišnica, porodnišnica in zobozdravstveni dispanzer. V načrtu ima tudi zatočišče za izkoriščana dekleta, ki bi jim omogočil brezplačno formalno izobrazbo. S Krmeljem smo se pogovarjali ob njegovem obisku Slovenije, med katerim zbira sredstva. Na rednem obisku je tudi zaradi zdravljenja, saj je v 70. letu starosti. K pogovoru ga je povabil Aleksander Čobec (Foto: Misijonsko središče Slovenije).
Neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolne cerkve sv. Janeza Krstnika. Mašuje Janez Lesnika, s petjem pa sodeluje Katedralni zbor, ki ga vodi Mirjam Strlič. Na orgle igra Matej Podstenšek.
Meginhardus je zvočni projekt vokalno-instrumentalnega sestava Dramsam in vokalnega ansambla Capella Vocalle dell' Accademia Jaufre Rudel, poimenovan po goriškem grofu iz 12. stoletja. Gre za zvočni posnetek srednjeveškega vsakdanjika na goriškem gradu, skladbe z duhovno vsebino, zbrane na zgoščenki s prav takim naslovom, pa se nanašajo na posamezne svetnike ali praznike v cerkvenem letu, hkrati sledijo razvoju deželne zgodovine in zasledujejo možne kulturne vplive in povezave na širšem Goriškem.
Obsežna monografija Teološki temelji morale, vsebuje osebno sintezo večdesetletnega ukvarjanja s temeljnimi moralnimi vprašanji, najbolj znanega slovenskega moralnega teologa dr. Ivana Janeza Štuheca. Znanstvena monografija nagovarja tudi širše občinstvo. Vabljeni na pot iskanja v tokratni oddaji Sledi večnosti.
Prenos svete maše je iz župnijske cerkve Svetega Križa v Rogaški Slatini. Mašuje nadžupnik Jože Vehovar ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda skrbijo: Otroški cerkveni zbor Biser in Mladinski cerkveni zbor Žarek z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle igra Jelka Zorin Belcer, na kitarah so Patrick Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fric, na baskitaro igra Tine Pirš, na violini jih spremlja Lea Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.
Kdo so bili Čedermaci in kako je slovenska duhovščina na Primorskem pripomogla ohraniti slovenski jezik in kulturo v času, ko je italijanska okupatorska roka želela zatreti narodni preporod? O slovenskem duhovnem vplivu v zamejstvu in v obmejnem pasu nekoč in danes bo spregovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič. Pogovor bo potekal v luči začetka Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta zaznamovali obe strani medkulturno in medversko pestre (Nove) Gorice.
Skladatelj Slavko Osterc, od čigar rojstva letos mineva 130 let, je najprej ustvarjal kot romantični samouk, pozneje je študiral kompozicijo v Pragi in se pod vodstvom velikih čeških skladateljev tedanjega časa razvil v prvovrstnega skladatelja. Kljub razmeroma kratki skladateljski karieri je pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. V njegovem opusu najdemo nekaj tehtnih skladb s sakralno vsebino, kot so Magnificat, Očenaš in orgelske skladbe. Med drugim je avtor opere Krst pri Savici Franceta Prešerna.
Tokrat smo obiskali Katoliško mladino, ki ima sedež v središču Ljubljane in je skupnost mladih, ki podpira druge mlade pri hoji za Kristusom in jim pomaga, da se počutijo poklicani. Njihovo vodilo je – Mlade voditi h Kristusu. V jubilejnem svetem letu so tudi mladi zelo dejavni. Kaj danes pomeni biti mlad t. i. sodoben katoličan? Kakšni so posebni izzivi, s katerimi se sooča mlada generacija? So mladi »žejni« vere in druženja? Vabljeni k poslušanju.
Iz mariborske stolne cerkve svetega Janeza Krstnika neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl. Pri maši sodeluje družinski pevski zbor Karizma.
Po stari navadi se s svečnico, ki je 2. februarja oz. 40 dni po božiču, končuje božični čas. Pri bogoslužju se na ta dan blagoslavljajo sveče; to je zato tudi praznik luči – obhajamo ga v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad. Svetlobo pa lahko začutimo tudi v glasbi, ustvarjeni za ta praznik - na primer v slovitem Simeonovem spevu, pa tudi drugih glasbenih umetninah, ki so jih za ta dan namenili slovenski in tuji skladatelji.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
Bertolt Brecht se je rodil leta 1898 v nemškem Augsburgu in je po burnem življenju, katerega velik del je preživel v izgnanstvu, umrl leta 1956 v vzhodnem delu Berlina. Znan je po svojem gledališkem ustvarjanju in po teoretskih posegih v svet gledališča. Z uporabo t. i. potujitvenega učinka je uvajal gledališče brez iluzionistične prevare gledalca. Še prej pa je njegova ljubezen veljala poeziji, ki se ji je posvečal že v zgodnji mladosti. Pesem z naslovom Od vseh izdelkov je poslovenil Ervin Fritz, interpretiral jo bo dramski igralec Uroš Smolej. Produkcija leta 2014.
Nisem prinaša izbor Pintaričevih pesmi iz avtorjeve nastajajoče knjige z naslovom Sence spomina. V intimni vezani poeziji lirskega govorca spremljamo v zelo različnih razpoloženjih; veselje, obešenjaštvo, nostalgijo, tesnobo – ali pa njihova nihanja, prehajanja, s katerimi se govorec prebija skozi vsakdanjik – pa združujeta njegova refleksija doživetega in predvsem volja, da ohrani osredotočenost pogleda. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2025.
Ob 90. obletnici rojstva Filiberta Benedetiča se spominjamo tega pisatelja in urednika, ki se je rodil 17. februarja 1935 v Tržiču, mestu v goriški pokrajini. Literarni portret je pripravila Klara Krapež, v njem pa nastopajo bralca Maja Moll in Igor Velše in igralci Pavle Ravnohrib, Zvone Hribar in Željko Hrs. Glasbo je izbral Marko Stopar, oddajo sta posnela Miro Marinšek in Zmago Frece, režirala pa Ana Krauthaker. Prvič je bila na sporedu leta 2005.
Arthur Miller (1915‒2005) je bil predvsem uspešen dramatik, pisal pa je tudi radijske igre, potopise in filmske scenarije. Med drugim je napisal scenarij za film Neprilagojeni legendarnega Johna Hustona po svoji istoimenski kratki zgodbi. Miller je leta 1987 objavil avtobiografijo Premene časa. V njej je kar nekaj vrstic namenil ustvarjanju filma Neprilagojeni, pri katerem so sodelovali njegova takratna soproga Marilyn Monroe, Clarke Gable in Montgomery Clift. Ob 20. obletnici Millerjeve smrti se spominjamo velikega ameriškega umetnika z odlomkom iz Premen časa. Avtor literarnega dela je Arthur Miller, režiserka Elza Rituper, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, prevajalec in urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2000.
Glavna oseba zgodbe Proizvodno delo klošarja Pepija v monologu pripoveduje, kako je videti življenje klošarja in zakaj je to pravzaprav družbeno koristno delo. Interpret: Milan Štefe, režiser: Jože Valentič, tonski mojster: Jure Culiberg, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Leta 1942 rojeni Hugo Mujica je eden najpomembnejših pesnikov španskega govornega prostora. V njegovi poeziji ni ničesar odveč: kristalizacija misli in njene podobe je izrisana v nekaj natančnih besedah. Izbor njegove poezije v slovenskem prevodu Pabla Juana Fajdige je izšel v knjigi z naslovom Pesmi (KUD Logos, 2008). Iz nje je izbrana tudi pesem Do pomodritve. Interpretiral jo bo dramski igralec Robert Prebil.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti regij Evropske unije je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Evropske unije.
Pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar (1945) je študiral primerjalno književnost, v Londonu anglistiko, v Avstraliji pa psihologijo. Od leta 1975 do leta 1992 je živel v Londonu in bil odgovorni urednik Enciklopedije znanosti in tehnologije pri založbi Marshall Cavendish, pisal pa je tudi zgodbe in igre za BBC. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, leta 1998 pa je postal glavni urednik Sodobnosti. Najprej je pisal liriko, potem se je povsem posvetil pripovedništvu in razvil poglobljeno potopisno pripoved. Morda najbolj znan je prav po potopisnem romanu Čarovnikov vajenec, enem najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni. Uveljavil pa se je tudi kot izvrsten dramatik, morda najbolj je odmevala njegova igra Kaj pa Leonardo? iz leta 1992. Izbrali smo odlomek njegovega romana Ljubezni tri in ena smrt (2002), in sicer iz 9. poglavja, ki pripoveduje o praznovanju sedemdesetletnice vaškega gasilskega društva in v katerega je pisatelj presenetljivo vpletel tudi samega sebe. Interpret Zvone Hribar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2003.
Paul Auster je med letoma 1970 in 1979 izdal tri pesniške zbirke, ki jih odlikujejo lucidno, včasih težko prevedljivo poigravanje z besednimi pomeni, hoja po tanki meji med pomenom in tišino, v poznejših pesmih pa tudi začetki tistih refleksij metafizičnega, ki so porajale njegove najznamenitejše romane. Zaslutimo jih tudi v pesmi Severni sij. Prevedla jo je Tina Kozin, interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Prste stran je igriv, strasten in humoren roman, v katerem spoznamo protagonistko Paulino. Rahlo cinična, simpatična in svojeglava Ljubljančanka se nepričakovano zaljubi in to v njej povzroči kup silovitih čustev, ki se jih trudi na vse pretege zanikati. Ljubezenski roman pa nikakor ni površinski, saj bralcu razkriva tudi številne zahtevne življenjske situacije, s katerimi se spopada sodobni posameznik. Roman je napisala mlada pisateljica Karmen Petric, rojena leta 1993, Prste stran je njen prvenec. Izbrali smo odlomek, v katerem Paulina obišče psihoterapevtko. Interpretka: Gaja Filač, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Četrti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Luka Faulisi (violina) Tomaž Sevšek (orgle) dirigent: Lio Kuokman Maurice Ravel: Bolero Ernest Chausson: Poema za violino in orkester Maurice Ravel: Tzigane, koncertna rapsodija za violino in orkester (dodatek) Gabriel Fauré: Après un rêve Camille Saint-Saëns: Simfonija št. 3 v c-molu »Z orglami«
Orkester Slovenske filharmonije Solist: Daishin Kashimoto, violina Dirigent: Tito Ceccherini Program: Jean Sibelius, Okeanide, op. 73 Tošio Hosokava, Prayer | Molitev Toru Takemicu, Twill by Twillight | Keper v somraku Claude Debussy, Morje V središče koncerta, oblitega z valovi morskih oceanov, je postavljen koncert za violino z naslovom Molitev eminentnega japonskega skladatelja Tošia Hosokave, ki ga je izvedel koncertni mojster Berlinskih filharmonikov Daishin Kashimoto, ob njem pa je zazvenela tudi skladba njunega sorojaka Toruja Takemicuja. »V tem violinskem koncertu vidim solista kot šamana in v ozadju orkester kot vesolje, naravo, ki seže v samega šamana in prek njega. Šaman poje vesolju, ki se mu odziva ali pa upira. Pesmi se izmenjujejo, molitev se postopoma poglobi. Šaman z vesoljem in naravo sčasoma postane eno.« Tošio Hosokava
Neposredni prenos umetniškega spektakla, osrednjega dogodka odprtja evropske prestolnice kulture na trgu Edvarda Kardelja, pred občinsko palačo Mestne občine Nova Gorica. Po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Republike Slovenije in Novogoričana dr. Roberta Goloba sledi spektakel svetlobe, zvoka in gibanja.
Uradna slovesnost GO! 2025 Nova Gorica - Gorica na trgu Evrope z nagovori predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle ter drugih visokih gostov.
Neposredni prenos tradicionalnega recitala Prešernovih poezij v interpretacijah dramskih igralk in igralcev.
Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom že tradicionalno v Cankarjevem domu poteka državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2025. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov, nagrade sklada pa gredo v roke vizualne umetnice Nike Autor, oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, glasbenika Tomaža Groma, pisateljice Nataše Kramberger, gledališke režiserke Nine Rajić Kranjac in oblikovalca zvoka Julija Zornika.
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
Kakšne so zgodbe skladateljev klasične glasbe, ki so (bili) zaradi barve kože, etnične pripadnosti ali prepričanj odrinjeni s koncertnih odrov? Kako zvenijo njihove skladbe in na kakšna glasbila jih izvajamo?. Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/skladatelji-etnicnih-manjsin-in-zamolcanih-svetov/
Južnokorejska pevka in komponistka bo v Kavarni Cukrarna predstavila projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo bodo vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Aida je za egiptologe prava mora, za oboževalce opere pa sanjsko delo.
Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.
Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.
V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.
Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Kako so v času, tik preden Wattsov parni stroj preide v komercialno uporabo in kapitalizem požene v povsem novo dimenzijo, videti evropske družbe? Kakšen je njihov gospodarski ustroj in zakaj razsvetljenski misleci tistega časa vedno več pozornosti namenjajo ekonomskim vprašanjem?
Četrti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Luka Faulisi (violina) Tomaž Sevšek (orgle) dirigent: Lio Kuokman Maurice Ravel: Bolero Ernest Chausson: Poema za violino in orkester Maurice Ravel: Tzigane, koncertna rapsodija za violino in orkester (dodatek) Gabriel Fauré: Après un rêve Camille Saint-Saëns: Simfonija št. 3 v c-molu »Z orglami«
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha. Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Mojca Madon Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric Boris – Gašper Tič Zmago – Danijel Malalan Jagoda – Mojca Fatur Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti Nada – Maruša Skorjanc Erik – Andrej Zalesjak Erik, 46 let – Željko Hrs Srečko – Martin Mlakar Vesna – Marjuta Slamič Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj Marjan – Jože Hrovat Natakar – Matija Rupel Darko – Valter Dragan Edo – Blaž Popovski Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec Podolgovato bitje – Tomaž Prohan Borisov vnuk – Tosja Tič Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.
Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018
V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.
Bomo nekega dne lahko rakave bolezni zdravili tako, da bomo tumorske celice prepričali, da naj vendarle umrejo? Nove možnosti odpirajo spoznanja o tako imenovani obogateni celični smrti. S pravimi učinkovinami namreč lahko imunski sistem spodbudimo, da je kos tudi trdovratnim oblikam raka, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Ive Hafner Bratkovič. Članek so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Pri rakavih celicah namreč običajno imunski sistem odpove, saj jih preprosto ne prepozna kot nevarne. Z novo metodo pa se posebne beljakovine, imflamasome, ki so del našega prirojenega imunskega odziva in opozarjajo na nevarne viruse in bakterije, vnese v tumorske celice. Tam tumorsko celico nato uspešno uničijo, obenem pa sprostijo snovi, ki v tumor privabijo imunske celice, katerim tumor običajno uspešno preprečuje vstop. Zato tudi izraz obogatena celična smrt.
Glavna oseba zgodbe Proizvodno delo klošarja Pepija v monologu pripoveduje, kako je videti življenje klošarja in zakaj je to pravzaprav družbeno koristno delo. Interpret: Milan Štefe, režiser: Jože Valentič, tonski mojster: Jure Culiberg, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
"Posebna odlika improvizacije je, da je najbolj razširjena praksa med vsemi glasbenimi dejavnostmi in da je obenem najmanj priznana in razumljena. Čeprav je danes navzoča na vsakem področju glasbe, ni o njej skoraj nobenih informacij." To sta prva stavka, ki ju je v uvodu k delu z naslovom Improvizacija: njena narava in praksa v glasbi zapisal Derek Bailey (1930–2005), eden najvplivnejših in najdrznejših eksperimentalnih kitaristov. V pogovoru, ki je nastal leta 2010, pretresamo pomen te glasbene prakse in predstavljamo omenjeno delo britanskega glasbenika, ki je pri nas izšlo istega leta kot pogovor. V njem sodelujeta prevajalec dela Ičo Vidmar in glasbenik urednik Luka Zagoričnik. Foto: Zajem naslovnice slovenske izdaje knjige Improvizacija: njena narava in praksa v glasbi (LUD Šerpa, 2010)
Obsežna monografija Teološki temelji morale, vsebuje osebno sintezo večdesetletnega ukvarjanja s temeljnimi moralnimi vprašanji, najbolj znanega slovenskega moralnega teologa dr. Ivana Janeza Štuheca. Znanstvena monografija nagovarja tudi širše občinstvo. Vabljeni na pot iskanja v tokratni oddaji Sledi večnosti.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.