Iskanje
21 min • 15. 02. 2025
Dragan Živadinov je gledališki umetnik, ki je v prvi polovici osemdesetih let nastopil s svojo vizijo odnosov med gledališkimi elementi in z vrhuncem tega obdobja, Krstom pod Triglavom, ki je bil hkrati tudi krst odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, odločno premaknil prostor konflikta iz besedila v likovni odrski jezik ter se od političnega gledališča obrnil v območje estetskega. Sam pravi, da ima v umetnosti dve življenji, v vsem njegovem opusu pa lahko spremljamo nekatere poteze, ki jim namenja posebno pozornost. Bodisi gre za reference iz umetnosti 20. stoletja, s posebnim poudarkom na avantgardah, bodisi za gledališke elemente in njihova razmerja, na primer gledališki prostor in gledalčev pogled, razmerja med govorjenim, vizualnim in gibalnim jezikom ter prizadevanje za abstraktno. Posebno pozornost namenja tudi prototeoretskemu jezikovnemu orodju, ki ga razvija tako v pisnem kot govorjenem jeziku ter v oblikah informansov. Ustvarjanje Dragana Živadinova odločilno zaznamuje mit o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovem geostacionarnem satelitu, ki je v središču 50-letne gledališke predstave Noordung 1995‒2045 in je podlaga za postgravitacijsko umetnost zadnjih treh desetletij.
Dragan Živadinov je gledališki umetnik, ki je v prvi polovici osemdesetih let nastopil s svojo vizijo odnosov med gledališkimi elementi in z vrhuncem tega obdobja, Krstom pod Triglavom, ki je bil hkrati tudi krst odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, odločno premaknil prostor konflikta iz besedila v likovni odrski jezik ter se od političnega gledališča obrnil v območje estetskega. Sam pravi, da ima v umetnosti dve življenji, v vsem njegovem opusu pa lahko spremljamo nekatere poteze, ki jim namenja posebno pozornost. Bodisi gre za reference iz umetnosti 20. stoletja, s posebnim poudarkom na avantgardah, bodisi za gledališke elemente in njihova razmerja, na primer gledališki prostor in gledalčev pogled, razmerja med govorjenim, vizualnim in gibalnim jezikom ter prizadevanje za abstraktno. Posebno pozornost namenja tudi prototeoretskemu jezikovnemu orodju, ki ga razvija tako v pisnem kot govorjenem jeziku ter v oblikah informansov. Ustvarjanje Dragana Živadinova odločilno zaznamuje mit o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovem geostacionarnem satelitu, ki je v središču 50-letne gledališke predstave Noordung 1995‒2045 in je podlaga za postgravitacijsko umetnost zadnjih treh desetletij.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec
18 min • 06. 12. 2025
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je konec novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Prejela jo je filmska in gledališka igralka Silva Čušin, članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Pred leti je za življenjsko delo že prejela Borštnikov prstan, največje priznanje za igralsko umetnost na Slovenskem, leta 2022 pa za delo pri filmu in televiziji nagrado Ite Rine. Silva Čušin je nastopila v filmih, kot so Sanremo, Jaz sem Frenk, Izbrisana, Ivan, Inferno, Srečen za umret, 9:06, Estrellita – pesem za domov, Predmestje, Šterkijada. Leta 2022 se je s Silvo Čušin pogovarjala Tina Poglajen.
17 min • 29. 11. 2025
Primož Pirnat je eden naših vodilnih igralcev, ki suvereno in občutljivo obvladuje igranje v vseh medijih in vseh mogočih zvrsteh: v gledališču, filmu, na televiziji in radiu. Že poldrugo desetletje je eden izmed stebrov Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerem trenutno nastopa v Nušićevem Pokojniku. S Primožem Pirnatom se je pogovarjala Staša Grahek. V oddajo je vključena Pirnatova interpretacija pesmi Braneta Senegačnika z naslovom Sonata in del skladbe Elegija za godalni kvartet Janeza Gregorca. Oddajo sta posnela Klara Otorepec in Jernej Boc.
21 min • 22. 11. 2025
Črt Škodlar se je rodil 1934 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču (današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana) sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Leta 1955 je bil animator pri Zvezdici Zaspanki Franeta Milčinskega - Ježka v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kralj. Izjemno priljubljena predstava je prišla leta 1965 na Škodlarjevo pobudo tudi na filmsko platno. To je bil prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. Leta 1962 je prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf in režiser. Režiral je tudi eksperimentalna animirana filma Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965) ter Sintetičen humor (1967), pri katerih je bil tudi glavni animator, kratki igrani film Če bo deklica (1967) ter kratki lutkovni film Fatamorgana (1968). V vlogi Sajovica se je pojavil tudi v uspešnem celovečernem igranem filmu Maja in vesoljček (1988) v režiji Janeta Kavčiča. Za svoje delo je leta 2003 prejel Ježkovo nagrado ter nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo. S Črtom Škodlarjem se je leta 2004 pogovarjala Ingrid Kovač Brus.
14 min • 15. 11. 2025
Tenorist Branko Robinšak se je rodil 5. novembra 1955 v Mariboru. Debitiral je leta 1983 v Ljubljani z vlogo Tamina v Mozartovi Čarobni piščali in dobil zanjo Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Petnajst let je bil angažiran v opernih hišah Avstrije in Švice, nastopal je na najpomembnejših mednarodnih glasbenih festivalih. Leta 1991 je pel na Dunajskem poletju (Wiener Sommer) kot don Ottavio (v operi Don Giovanni), kritika ga je ocenila za “odkritje”. Kot prvak ljubljanske opere je od sezone 2000/2001 naprej nastopal v številnih vlogah. Leta 2011 je Branko Robinšak prejel nagrado Prešernovega sklada in takrat je Dejan Juravič posnel pogovor z njim.
20 min • 08. 11. 2025
