Iskanje
22 min • 15. 02. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
22 min • 15. 02. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar (1945) je študiral primerjalno književnost, v Londonu anglistiko, v Avstraliji pa psihologijo. Od leta 1975 do leta 1992 je živel v Londonu in bil odgovorni urednik Enciklopedije znanosti in tehnologije pri založbi Marshall Cavendish, pisal pa je tudi zgodbe in igre za BBC. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, leta 1998 pa je postal glavni urednik Sodobnosti. Najprej je pisal liriko, potem se je povsem posvetil pripovedništvu in razvil poglobljeno potopisno pripoved. Morda najbolj znan je prav po potopisnem romanu Čarovnikov vajenec, enem najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni. Uveljavil pa se je tudi kot izvrsten dramatik, morda najbolj je odmevala njegova igra Kaj pa Leonardo? iz leta 1992.
Izbrali smo odlomek njegovega romana Ljubezni tri in ena smrt (2002), in sicer iz 9. poglavja, ki pripoveduje o praznovanju sedemdesetletnice vaškega gasilskega društva in v katerega je pisatelj presenetljivo vpletel tudi samega sebe.
Interpret Zvone Hribar,
režiser Igor Likar,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh.
Produkcija 2003.
Pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar (1945) je študiral primerjalno književnost, v Londonu anglistiko, v Avstraliji pa psihologijo. Od leta 1975 do leta 1992 je živel v Londonu in bil odgovorni urednik Enciklopedije znanosti in tehnologije pri založbi Marshall Cavendish, pisal pa je tudi zgodbe in igre za BBC. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, leta 1998 pa je postal glavni urednik Sodobnosti. Najprej je pisal liriko, potem se je povsem posvetil pripovedništvu in razvil poglobljeno potopisno pripoved. Morda najbolj znan je prav po potopisnem romanu Čarovnikov vajenec, enem najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni. Uveljavil pa se je tudi kot izvrsten dramatik, morda najbolj je odmevala njegova igra Kaj pa Leonardo? iz leta 1992.
Izbrali smo odlomek njegovega romana Ljubezni tri in ena smrt (2002), in sicer iz 9. poglavja, ki pripoveduje o praznovanju sedemdesetletnice vaškega gasilskega društva in v katerega je pisatelj presenetljivo vpletel tudi samega sebe.
Interpret Zvone Hribar,
režiser Igor Likar,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh.
Produkcija 2003.
Francoska pisateljica Simone de Beauvoir se je rodila leta 1908, umrla pa 16. aprila pred 40-imi leti. Velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo svoja življenja. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano v dnevniški obliki, spremljamo iz perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona ugotovi, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo že dolga leta vara. Monique se z resnico le težko sooča, saj je tako rekoč arhetip tiste ženske, ki je ,drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu in se opredeljuje predvsem v razmerju do njega. Prevod Ivanka Sket, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2024. Redakcija Tina Kozin.
30 min • 11. 04. 2026
Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
28 min • 04. 04. 2026
Osemindvajsetega marca 1936 se je v Arequipi v Peruju rodil Mario Vargas Llosa. Umrl je lani v Limi. Llosa je eden osrednjih latinskoameriških pisateljev, avtor številnih romanov, knjig esejev in petih dram. Slovenci ga poznamo po številnih prevedenih romanih. Pripovedovalec je eno najbolj nenavadnih del Maria Vargasa Llose. Gre za prvoosebno poročanje o kulturi Mečigengov, po vsej Amazoniji raztresenega ljudstva skrivnostnih Indijancev, ki sami sebe imenujejo "ljudje, ki hodijo", saj verjamejo, da z nenehnim potovanjem po pragozdu ohranjajo sonce na nebu, njihovi samobitni kulturi pa pomaga potujoči pripovedovalec zgodb, utelešeni plemenski spomin. Igralec Boris Ostan, prevajalec Miro Bajt, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, Režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
24 min • 28. 03. 2026
Franc je naslov ene izmed kratkih zgodb oziroma novel, ki tvorijo knjigo Nočem več biti nevidna pisateljice in prevajalke Mojce Petaros. Nočem več biti nevidna je avtoričin knjižni prvenec, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika približno v tistem času, ko je lani na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. V knjigi je zbranih 20 izjemno vešče napisanih zgodb, ki jih zaznamuje različna tematika, odlikujejo pa jih dobro zasnovana psihologija likov, smisel za pripovedni suspenz in obvladovanje leposlovnega jezika. Zgodbo Franc podaja pet različnih perspektiv; v celoto jih povezuje dogodek, ki je za nekatere od njih tragičen, za druge samo neprijeten, za tretje pa celo radosten. Režiserka: Špela Kravogel; igralka: Tina Resman; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
21 min • 21. 03. 2026
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
26 min • 14. 03. 2026
