Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Filmi, ki jim danes rečemo eksperimentalni, so pri nas dolgo nastajali zunaj okvirov uradne filmske produkcije, izpod prstov ljubiteljskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Dolgo so jih odpisovali kot "amaterske", v zadnjih letih pa ugotavljamo, da vendarle sestavljajo vznemirljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov. Matevž Jerman, filmski režiser in kurator, sicer programski vodja festivala FeKK, in prav tako režiser in kustos Jurij Meden, vodja filmskega programa pri Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, sta svojo raziskavo na področju eksperimentalnega filma delno strnila v dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega?, ki je v distribuciji Slovenske kinoteke, videti pa ga je mogoče tudi v kinodvoranah Art kino mreže po Sloveniji. Gosta v pogovoru poudarjata, da gre za kratko in predvsem nepopolno zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma in da se odkrivanje teh filmov, ki se včasih skrivajo v še nepreiskanih kotičkih najrazličnejših arhivov v Sloveniji in tujini ali pa celo v rokah grabežljivih zasebnih zbirateljev, šele začenja. Foto: Slovenska kinoteka
Flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt od leta 2005 poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Kot solistka, vodja ansamblov Le Phenix in La Dolce Fiamma ter članica različnih ansamblov koncertira v Slovenji in drugod po Evropi.
Sredi tedna je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki pripravil novinarsko konferenco na kateri so predstavili rezultat štiriletnih priprav na že dolgo časa nujno prenovo in modernizacijo nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa v katerem domuje že dobrih 70 let. Pridobili so namreč gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno postalo na začetku januarja. V prvi fazi prenove, ki jo strokovno podpira tudi dopolnjeni konservatorski načrt prenove, bodo s sredstvi iz kohezije EU Ministrstva za kulturo in nekaj lastnega denarja začeli prenavljati eno od pri nas redkih ohranjenih oranžerij. V oddaji ga opišeta konservatorki iz ZVKDS Katarina Odlazek in Tina Potočnik. Prenova bo celovita in bo potekala v fazah, kot je povedala direktorica TMS dr. Barbara Juršič, ki se ji konec meseca izteka petletni mandat vodenja muzeja. Projektant prenove je Arhitekturni biro ARREA d.o.o., ki ga je zastopala arhitektka Maruša Zorec. FOTO: Nekdanji samostansko-grajski v Bistri, kjer že dobrih 70 let domuje TMS VIR: https://visit-borovnica.si/znamenitosti/tms-bistra
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno na skrajno srhljivih preizkušnjah. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
V tokratni oddaji Sedmi dan smo se posvetili prihajajoči 80. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz. V nacistično taborišče na Poljskem je Rdeča armada vstopila 27. januarja 1945, s čimer se je končalo trpljenje preživelih taboriščnikov. Kako je duhovna plat vplivala na zmago življenja nad smrtjo v enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva? Je, figurativno rečeno, Bog v Auschwitzu umrl, ali pa se je iz vere prebudilo upanje, ki nas še danes spodbuja k kulturi spominjanja? To je nenazadnje ena največjih civilizacijskih pridobitev, ki so jih po tragedijah druge svetovne vojne prinesli judovsko-krščanski temelji.
Avstrijski pisatelj in dramatik Thomas Bernhard (1931–1989) je v svojem ustvarjanju redno obračunaval z avstrijsko (tudi nacistično) polpreteklostjo. Med najpomembnejša dela njegovega opusa sodijo njegove avtobiografske knjige – v Vzroku s podnaslovom Nakazovanje (prevod Lučka Jenčič) izrazito kritično opisuje del svojega otroštva oziroma najstništva, ki ga je v internatu preživel v Salzburgu. V mesto se je preselil pri 12 letih in v njem doživel tudi več bombnih napadov. Izbrali smo odlomek, ki se začne z Bernhardovimi spomini na učenje violine pri strogem učitelju, ki ni imel razumevanja za to, da se njegovemu učencu ne ljubi poglabljati v teoretični del učenja glasbe. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Poleg Nove Gorice in Gorice je evropska prestolnica kulture letos tudi nemški Chemnitz, do združitve Nemčij imenovan Mesto Karla Marxa. Chemnitz z 250 tisoč prebivalci se z okoliškimi občinami vzhodnonemške dežele Saške predstavlja s sloganom VIDETI SPREGLEDANO. Otvoritvenega dne v soboto se je udeležilo 80 tisoč obiskovalcev, med njimi naša dopisnica v Nemčiji Maja Derčar.
Zveza EBU in njena skupina Ars Acustica na današnji dan tradicionalno prirejata mednaroden radijski dogodek »Rojstni dan umetnosti«. Namenjen je povezovanju umetniških radijskih programov, na ta praznik umetnosti, transmisije zvoka in domišljije si radii izmenjajo 20minutna zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radio Slovenija, ki letos sodeluje s kar dvema daljšima prispevkoma.
Novi dokumentarec režiserja Amirja Muratovića z naslovom NUK CCL je nastal ob 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Z režiserjem, ki je pred kratkim posnel tudi film o programu Ars, je Tesa Drev Juh posnela pogovor o njegovem novem filmu, ki je na razpolago tudi v spletnem arhivu RTV Slovenija.
Po boju s pljučnim emfizemom se je pri 78 letih poslovil eden največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov, David Lynch. Od njegovega osupljivega prvenca Eraserhead, do ene največjih filmskih mojstrovin tega stoletja Mulholland Drive je raziskoval povezavo med filmsko umetnostjo in sanjami, obenem pa je s serijo Twin Peaks sprožil iskro dobe prestižne televizije. Kratek pregled njegove ustvarjalnosti je za oddajo Gremo v kino pripravil Igor Harb. Bere Igor Velše.
V Prešernovem gledališču v Kranju so predstavili 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel 27. marca, na svetovni dan gledališča. Selektorica Alja Predan je program zasnovala v treh sklopih: tekmovalni in spremljevalni program ter program za mlade. Tako rekoč vse izbrane uprizoritve obravnavajo ključna vprašanja, ki zadevajo naš čas in našo družbo. Selektorica je povedala, da je izvirna domača dramatika vse manj prisotna na slovenskih odrih in da jo vse bolj nadomeščajo transliterarne prakse. Poudarila je, da je polovica uprizoritev nastala v produkciji tako imenovanih nevladnih producentov, kjer so možnosti za delo bistveno slabše kot v javnih zavodih, in da se prodorno in zanesljivo uveljavlja prav najmlajša generacija gledališčnic in gledališčnikov. Tudi letos bodo izvedli kritiško delavnico, tokratna mentorica bo Elena Philipp, kritičarka nemškega portala nachtkritik. Teden slovenske drame se bo začel z Mednarodnim programom DoSEL – predstavitvijo predstav partnerskih gledališč projekta Dramatika manjših evropskih jezikov. V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija pa bodo iz Kranja izvedli radijski igri Tjaše Mislej Prva beseda je mama in Brine Jenček grem greš greva, ki sta bili prepoznani na lanskem natečaju za Grumovo nagrado in nagrado za mlado dramatičarko.
Novico o smrti Davida Lyncha je njegova družila sporočila na omrežju Facebook. Lynch, ki ga med drugim poznamo po razvpiti seriji Twin Peaks, je sicer lani spregovoril o svoji kronični bolezni pljuč. Ko je avgusta javnosti razkril, da ima emfizem pljuč, je ob tem dodal, da je to pač cena za skoraj 70 let kajenja – vonj tobaka, prižiganje cigarete, vse to sem, priznam, strastno oboževal. A da ga to ne bo ustavilo, je dodal in da bo, če po potrebno, režiral na daljavo. Tako ali drugače v dim in meglo pa so bili oviti tudi njegovi filmski izdelki, kontroverzni, mistični, sanjavi, tesnobni in strastni – nagrajevani in čislani tako s strani občinstva kot kritikov: Človek slon iz leta 1980, 6 let pozneje Modri žamet, potem Divji v srcu, pa denimo leta 2001 Mulholland Drive, nadrealistični psihološki triler, ki ga je pred leti žirija 177-ih kritikov na BBC-jevem seznamu najboljših filmov 21. stoletja uvrstila na prvo mesto s pojasnilom, da gre med drugim za genialen komentar hollywoodskih spletk. In kaj lahko rečemo o seriji Twin Peaks, ki že z glasbo nezamenljivo odzvanja v kolektivnih ušesih? Še danes provocira filozofske spise in deli občinstvo – nekaterim se enostavno zdi preveč konfuzna – A Lynch je poudarjal, da je že sámo življenje zelo zapleteno, zato naj bi temu sledili tudi filmi. Navdihovala ga je likovna umetnost, ki jo je nekaj časa celo študiral, mnogo pozneje pa se je v Franciji navduševal še nad grafično tehniko. Serijo njegovih litografij, pa slik, akvarelov in eksperimentalnih filmov smo si leta 2018 lahko ogledali na razstavi Ogenj na odru v ljubljanskem MGLC-ju. Davida Lyncha, ki je pogosto sodeloval tudi pri glasbi svojih filmov, je The Guardian razglasil za najboljšega filmskega režiserja vseh časov, leta 2019 so mu namenili častnega oskarja za življenjsko delo, prav ta to pa je že leta 2006 prejel zlatega leva.
S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.
V SNG Drama Ljubljana bodo nocoj uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Režiser je Vito Taufer, slavna Cankarjeva igra pa se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih. Po mnenju direktorice SNG Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel je vprašanje, zakaj uprizarjati Cankarja danes, nepotrebno. Vsakič, ko ga beremo, je namreč bolj aktualen.
V oddaji Gremo v kino smo gostili Igorja Prassla in Anjo Banko, ki sta predstavila dva dogodka v Slovenski kinoteki, namreč dva večera, posvečena 100. obletnici nadrealizma na filmskem platnu, in retrospektivo del hrvaškega režiserja, scenarista in producenta Vatroslava Mimice.
Beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je dobila največ glasov, kar trikrat več, kot drugouvrščena beseda omrežnina. Po glasovanju se je med 11 finalistkami na tretje mesto uvrstila beseda dvoživka. Pred glasovanjem so izbrali tudi novotvorjenko leta 2024, ki je preturizem (ustreznik za angleški izraz overtourism, prekomerni turizem). Lani je bila beseda leta ujma, leta 2022 gasilec, 2021 kratica PCT, 2020 karantena, 2019 podnebje, 2018 čebela in 2017, ko je prvič potekal izbor za besedo leta, besedna zveza evropski prvaki. Projekt za izbor slovenske besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je razglasila kretnjo leta, ki je mir. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Beseda leta Simono Klemenčič in sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaža Juharta.
Z 82. podelitvijo zlatih globusov se je odprla letošnja sezona filmskih nagrad. Zlati globusi veljajo za dober pokazatelj nominacij in nagrad Ameriške filmske akademije, torej za oskarje, niso pa osredotočeni le na filmsko produkcijo, ampak tudi na serije. Med temi so slavili ameriški seriji Shōgun in Hacks ter škotska Baby Reindeer. Več o zmagovalcih s področja filmske produkcije pa Tesa Drev Juh (iz oddaje Dogodki in odmevi).
Petra Bauman: Dan v zalivu, Davorin Lenko: Goli objem, Peter Kovačič Peršin: Kako misliti Boga. Recenzije so napisale Miša Gams, Sanja Podržaj in Marija Švajncer.
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
V Srbiji od novembra lani več deset tisoč ljudi, na čelu katerih so študentje, protestira proti srbski oblasti. Proteste, zapore cest in blokade fakultet je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je zahtevalo 15 življenj. Protestniki so prepričani, da so ubijali oblast, korupcija, pohlep in pomanjkljiv nadzor, ter zahtevajo odgovornost, zdaj tudi v manjših srbskih krajih in še bolj silovito po številnih žalitvah, lažeh in napadih. V četrtkovem je voznik, obtožen poskusa umora, hudo ranil mlado študentko prava. Oblast pravega odgovora nima, srbski predsednik Aleksander Vučić, s katerim se študenti sploh nočejo pogovarjati, saj pričakujejo, da bodo svoje delo opravile pristojne institucije, je predlagal referendum o samem sebi, ki ga je opozicija zavrnila. Ta zahteva prehodno vlado, ki pa jo je zavrnil predsednik. V ponedeljek pa se v klopi vračajo še srednješolci, ki so jih prav zaradi protestov poslali na predčasne počitnice.
Filmi, ki jim danes rečemo eksperimentalni, so pri nas dolgo nastajali zunaj okvirov uradne filmske produkcije, izpod prstov ljubiteljskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Dolgo so jih odpisovali kot "amaterske", v zadnjih letih pa ugotavljamo, da vendarle sestavljajo vznemirljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov. Matevž Jerman, filmski režiser in kurator, sicer programski vodja festivala FeKK, in prav tako režiser in kustos Jurij Meden, vodja filmskega programa pri Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, sta svojo raziskavo na področju eksperimentalnega filma delno strnila v dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega?, ki je v distribuciji Slovenske kinoteke, videti pa ga je mogoče tudi v kinodvoranah Art kino mreže po Sloveniji. Gosta v pogovoru poudarjata, da gre za kratko in predvsem nepopolno zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma in da se odkrivanje teh filmov, ki se včasih skrivajo v še nepreiskanih kotičkih najrazličnejših arhivov v Sloveniji in tujini ali pa celo v rokah grabežljivih zasebnih zbirateljev, šele začenja. Foto: Slovenska kinoteka
Sredi tedna je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki pripravil novinarsko konferenco na kateri so predstavili rezultat štiriletnih priprav na že dolgo časa nujno prenovo in modernizacijo nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa v katerem domuje že dobrih 70 let. Pridobili so namreč gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno postalo na začetku januarja. V prvi fazi prenove, ki jo strokovno podpira tudi dopolnjeni konservatorski načrt prenove, bodo s sredstvi iz kohezije EU Ministrstva za kulturo in nekaj lastnega denarja začeli prenavljati eno od pri nas redkih ohranjenih oranžerij. V oddaji ga opišeta konservatorki iz ZVKDS Katarina Odlazek in Tina Potočnik. Prenova bo celovita in bo potekala v fazah, kot je povedala direktorica TMS dr. Barbara Juršič, ki se ji konec meseca izteka petletni mandat vodenja muzeja. Projektant prenove je Arhitekturni biro ARREA d.o.o., ki ga je zastopala arhitektka Maruša Zorec. FOTO: Nekdanji samostansko-grajski v Bistri, kjer že dobrih 70 let domuje TMS VIR: https://visit-borovnica.si/znamenitosti/tms-bistra
Dušan Jovanović, dramatik, režiser, pedagog, mislec umetnosti in družbe, je slovensko in nekdaj jugoslovansko gledališče s sodelavci in sopotniki dvignil visoko nad povprečje. Vse svoje ustvarjalne moči je namenjal raziskovanju človeka in njegovega bivanja v travmatičnih okoliščinah zgodovine in sodobnosti in skozi to optiko tudi ves čas napovedoval prihodnost. Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki je na ogled v Cankarjevem domu, prisluhnite portretu, ki je nastal ob 80-letnici Dušana Jovanovića, oktobra 2019, v soavtorstvu Ane Perne, teatrologinje in kustosinje iz Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja in dramaturginje Petre Tanko. Foto: Dušan Jovanović, z vaje za uprizoritev , (režija Dušan Jovanović, Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, krstna uprizoritev 21. 2. 1989). Foto: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Dušan Jovanović – kulturni terorist je razstava, posvečena temu velikemu gledališkemu vizionarju, praktiku in mislecu umetnosti in družbe. Gledališki svet pa je dosegla tudi novica o tekmovalnem in spremljevalnem programu 55. Tedna slovenske drame. V Tehniškem muzeju Bistra so predstavili načrt kompleksen prenove, o arhitekturi bomo govorili tudi s tandemom, ki bo zastopal Slovenijo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Več tudi o razstavah slikarskega opusa Mirsada Begića v Galeriji Murska Sobota ter o delu dr. Viktorja Murnika, Slovenec sem – in kdo je več?!, ki zaznamuje 150. obletnico rojstva slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca, ki je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture in je tudi prvi znanstvenik na tem področju. Vabimo vas k poslušanju!
Danes slavi jubilej dramski igralec Boris Juh. Rodil se je leta 1935 v Celju. Po končanem študiju na AGRFT je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču, nastopal je tudi na eksperimentalnih odrih, na Odru 57 in v Gledališču Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji in seveda na Radiu. Pred desetletjem se je z Borisom Juhom pogovarjala Staša Grahek. Najprej o tem, kako je postal igralec.
Prenovo bivalnih mestnih predelov, ki izrinja prvotne prebivalce v prid razvoja turizma in storitev za pripadnike višjega razreda, je New York intenzivno doživljal že v drugi polovici preteklega stoletja. Prazne stavbe, katerih propadanje so sprožile špekulacije nepremičninskega trga, so takrat postale zavetje mnogih umetnikov, ki so tvorili dobro poznano živahno umetniško sceno tistega časa. Del nje je bil tudi konceptualni umetnik John Fekner, ki je umetniška dela ustvarjal v številnih medijih, a najbolj je znan po jedrnatih napisih, ki jih je grafitiral po zapuščenih objektih, s sporočili, kot so ''Prelomljene obljube'', ''Razpad'', ''Tračnice prek poti staroselcev''. Napisani na ruševinah velemest v tipografiji, podobni časopisnim naslovom, ali pa na gradbišču novonastajajoče infrastrukture, v svojem bistvu nosijo politična sporočila. Opozarjajo na pravice manjšin in ignorantski odnos oblasti do revnejših slojev družbe. Vendar pa je Feknerjev opus veliko bolj kompleksen in so ostre fraze, zarezane v javni prostor, le vrh ledene gore, polne glasbe, poezije, videa, avdiovizualnih del in prostorskih intervencij. Čeprav je sodeloval pri številnih skupinskih razstavah, je razstava ''Samo John … in tako naprej'' v Galeriji Vžigalica prva retrospektivno-dokumentarna predstavitev njegovega širšega delovanja. Foto: Broken Promises, 1980 © z dovoljenjem Raziskovalnega arhiva Johna Feknerja (sekundarni vir: Galerija Vžigalica)
V Prešernovem gledališču Kranj se že pripravljajo na 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, 27. marca. Na 36. Tržaškem filmskem festivalu se bo do 26. januarja odvrtelo več kot 130 filmov; odprl ga je Wishing on a Star slovaško-madžarskega režiserja Petra Kerekesa. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Bog Ferdinanda von Schiracha v ljubljanski Drami zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.
Poglabljamo se v film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadia (filmska pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe treh žensk v Mumbaju, je prejela veliko nagrado žirije v Cannesu) in v novo delo bosanskega filmarja Danisa Tanovića Pozno poleti. Pogovarjamo se z Amirjem Muratovićem o njegovem filmu NUK CCL, posvečamo se dogajanju v Slovenski kinoteki – prihodnji teden se tam začenja celovita retrospektiva del hrvaškega cinasta Vatroslava Mimice –, poleg tega se oziramo k opusu ameriškega filmskega umetnika, slikarja in glasbenika Davida Lyncha, ki je ustvaril nekaj nepozabnih del, med njimi so Eraserhead, Divji v srcu, Mullholland Drive in serija Twin Peaks.
Berlinske filharmonike je na koncertu 19. oktobra lani v Berlinski filharmoniji vodil dirigent Sakari Oramo. Na sporedu so bili Nokturni, L. 91, v katerih Claude Debussy slika razpoloženjske podobe z impresionističnimi barvami. Prikazujejo odtenke oblačnega neba, vrtinčasto nočno slavje in legendarne sirene z zapeljivo pesmijo. Solist pianist Kirill Gerstein pa je odkrival močan klavirski koncert v C-duru Ferruccia Busonija. Koncert ne samo da gradi most od romantike do modernosti, temveč tudi premika meje žanra z uporabo moškega zbora.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Tudi ta teden poslušamo koncert udeležencev izobraževanja Emars master. Emars master predstavlja najvišjo stopnjo izobraževanja v okviru platforme Emars in mladim glasbenikom vseh starosti omogoča nadgradnjo rednega glasbenega izobraževanja z vrhunskimi profesorji. Udeleženci se s profesorji srečujejo vse leto, na koncu pa komisija na avdiciji izbere najboljše, ki na sklepnem koncertu nastopijo kot solisti z orkestrom. Prejšnji teden smo poslušali nastopa pianistov Nejca Kampleta in Lare Oprešnik, ta teden pa bosta zaigrali flavtistka Marija Obradović in violončelistka Ana Miculinić. Na koncertu v studiu 26 Radia Slovenija sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Davorinom Morijem izvedli Koncert za flavto Jacquesa Iberta in Variacije na rokokojsko temo Petra Iljiča Čajkovskega.
Sklepamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo posnetke z božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tam že vrsto let prireja slavnostne božično-novoletne koncerte, tokratni koncertni program pa je imel naslov Pod severnim sijem. Tokrat je najprej na sporedu najobsežnejše delo koncerta – tristavčna skladba Življenje v prestolnici finskega skladatelja Tima Forsströma, zatem pa se bodo zvrstili še Galop koebenhavnske parne lokomotive Hansa Christiana Lumbyeja, koračnica Papyros Vinka Štrucla in V dvorani gorskega kralja Edvarda Griega.
Flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt od leta 2005 poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Kot solistka, vodja ansamblov Le Phenix in La Dolce Fiamma ter članica različnih ansamblov koncertira v Slovenji in drugod po Evropi.
Georg Friedrich Händel se je rodil na Saškem, a je večino življenja deloval v Angliji. Tam je leta 1711 doživel izjemen uspeh z opero Rinaldo. Naslednja tri desetletja je za londonsko občinstvo komponiral predvsem italijanske opere, konec tridesetih let pa se je zaradi ostre konkurence in finančnih težav povsem odpovedal operi ter se posvetil oratorijem. To zvrst je leta 1718 v Angliji uvedel sam z Estero, ki velja za prvi angleški oratorij v zgodovini.
V sklopu dveh oddaj bomo spoznali glasbeno delo škotskega skladatelja Jamesa MacMillana ... as others see us ... (v prevodu: Kakor nas vidijo drugi), ki ga je skladatelj ustvaril leta 1990, navdih zanj pa je našel v sedmih portretih iz Narodne galerije portretov v Londonu. V prvi oddaji bomo predstavili glasbene portrete kralja Henrika VIII., pesnika Johna Wilmota in vojskovodje Johna Churchilla.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Spored koncerta, ki je bil 11. oktobra lani v veliki koncertni dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu, sta sestavljali dve obsežni deli, Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna in Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega. Solist koncertnega večera je bil v Taškentu rojen izraelsko-ameriški pianist Yefim Bronfman, ki je osrednjemu koncertantnemu delu dodal še počasni stavek Largo e mesto iz Beethovnove Klavirske sonate št. 7 v D-duru, op. 10/3. Igral je še Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi, dirigiral je orkestrov šef dirigent Alan Gilbert.
Izpod peres Pacinija, Glucka, Mozarta, Rossinija, Bellinija, Offenbacha in Puccinija.
Devetega marca lani sta v Berlinski filharmoniji nastopila Simfonični orkester Berlinskega radia in pianist Pierre-Laurent Aimard. Koncert je vodil dirigent Petr Popelka, na sporedu koncerta pa sta bila Koncert za klavir in orkester, op. 42 Arnolda Schönberga in Simfonija št. 1 v D-duru 'Titan' Gustava Mahlerja.
Poslušamo skladbe, ki so jih odigrali slovenski jazzovski glasbeniki v klasičnem klavirskem triu: Dejan Pečenko, Marko Petrušič, Gregor Ftičar in drugi.
Predvajamo glasbo ameriškega jazzovskega pianista, klaviaturista, skladatelja, producenta in aranžerja Jima Bearda. Umrl je 2. marca lani, star 63 let. Beard je bil vsestranski glasbenik, med drugim je bil tudi dolgoletni član zasedbe Steely Dan in je zaigral na poslovilni turneji kultne zasedbe The Eagles. Jim Beard je predaval aranžiranje, skladanje in improvizacijo na Berklee College of Music v Bostonu, na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih in na glasbeni šoli Aarona Coplanda v New Yorku.
Plošča "An Odd Time of Day" s svojo glasbeno in vizualno zgodbo presega meje žanrskih pričakovanj in odpira vrata unikatni umetniški izraznosti. Premierna koncertna predstavitev bo jutri, 17. januarja v ljubljanskem Kazina Jazz Clubu, ob 20. uri.
V Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo tokrat v živo gostili saksofonista Blaža Trčka in bobnarja Gašperja Bertonclja. Predstavili sta novo ploščo "Pogovarjamo", beseda pa je tekla še o marsičem. Vprašanja je zastavljal Hugo Šekoranja. Blaž Trček & Gašper Bertoncelj - pogovor v živo
Zasedbo Clarinet Factory sestavljajo klarinetisti Jindřich Pavliš, Luděk Boura, Vojtěch Nýdl in Petr Valásek. Delujejo že vse od leta 2000. So klasično izobraženi glasbeniki, ki igrajo priredbe v zelo različnih glasbenih zvrsteh.
Lani, 16. julija je umrla švicarska pianistka Irene Schweizer, stara 83 let. Bila je ena najbolj prepoznavnih predstavnic sodobne improvizirane glasbe, pomembna pianistka svobodne improvizirane glasbe in ena pobudnic enakopravnega sodelovanja jazzovskih glasbenic z moškimi kolegi. Zasnovala je dva glasbena festivala v Švici in ustanovila lastno založniško hišo Intakt.
Poslušamo glasbo, ki so jo odigrali slovenski jazzovski glasbeniki v klasičnem klavirskem triu. Na vrsti bodo torej pianisti Marko Petrušič, Gregor Ftičar, Dejan Pečenko, Marko Črnčec, Matic Štemberger in Rok Zalokar.
Poslušali bomo glasbo bariton saksofonista Blaža Trčka z njegove nove plošče Pogovarjamo. 19. januarja 2025 jo bo predstavil na koncertu v ljubljanski Cukrarni.
V oddaji predvajamo skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Doa Marmarose in Mala Waldrona, saksofonistov Tea Macera, Boba Cooperja, Ala Cohna in Arta Pepperja, vokalistov June Christy in Mela Tormeja in skladatelja Guntherja Schuellerja.
Jože Zadravec prihaja iz Veržeja in je letnik 1985. Glasbeno pot je začel v glasbeni šoli Ljutomer in jo nadaljeval na Koroškem deželnem konzervatoriju, kjer sta bila njegova profesorja legendarni avstrijski bobnar Erich Bachträgl in Klemens Marktl, prav tako izjemen avstrijski bobnar. Znanje je poglabljal pri mnogih vrhunskih bobnarjih svetovnega formata, kot so Gregory Hutchinson ali pa Willie Jones III.
Legendarno fusion jazz zasedbo, ki deluje vse od leta 1979, so ustanovili vibrafonist Mike Mainieri, saksofonist Micheal Brecker, bobnar Steve Gadd, basist Eddie Gomez in klaviaturist Don Grolnick. Od takrat so se v njej kalili in rojevali prenekateri jazzovski zvezdniki, omenimo jih samo nekaj: Eliane Elias, Richard Bona, Rachel Z, Donny McCaslin, Etienne Mbappe.
Gre za parodijo na zaposlovalno politiko pri nas, ki se zdi večno aktualna tema za vse generacije v našem okolju. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Stane Vrhovec – Aleš Valič Svetovalka in tajnica – Nina Valič Uslužbenka Marija – Stannia Boninsegna Uslužbenka Mira – Katja Levstik Uslužbenec – Rok Vihar Božo – Gašper Tič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1999.
V metafikcijski grozljivki dramski junak zamenja stvarnost s svojo domišljijsko resničnostjo. Svojo ženo namreč nadomesti z lutko iz izložbe, ki zanj postane nič manj kot svetovno znana literarna junakinja Lulu, usodna ženska iz istoimenske drame Franka Wedekinda. Z njo hoče junak začeti novo življenje, vendar pa se njegova nerealna domislica izteče na podoben način, kot je sam opravil s svojo ženo in s stvarnim svetom. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralca – Pavle Ravnohrib, Judita Hahn Kreft Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991.
S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. V prvem delu trilogije je predstavljeno prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki pa se kmalu spremeni. Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Avtorica in režiserka: Špela Kravogel Tonski mojster: Matjaž Miklič Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Slovenec in njegov francoski znanec z avtobusom potujeta s Štajerske v Ljubljano in se med vožnjo retorično pogovarjata o tem, kakšen je svet okoli njiju. Njuno potovanje poteka kot vožnja skozi duhovni svet, kakršnega je doživela hipijevska generacija v sedemdesetih letih – vključno z vsemi tedanjimi nazorskimi in življenjskimi tendencami, zaradi česar igra z današnjega gledališča zazveni nostalgično arhaično. Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Borč – Tone Gogala Michel – Borut Veselko Hrapavi glasovi – Alenka Kovačič, Karin Pečelin, Omar Kralič Tanja – Barbara Žefran Moški glas – Marjan Mutić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.
Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem tunelu, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS
Prvoosebna pripovedovalka Eva v zadregi in previdno vstopa v dialog s sopotniki in voznico na skupni vožnji. Vse jasneje je, da hoče prikriti predvsem svoj status in da se boji, da bi kdo odkril pravo resnico o njej. Igra je nastala po kratki zgodbi iz zbirke Dobra družba: zgodbe o prevozih, v kateri je slovenska avtorica Ana Svetel popisala pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji. V vlogi protagonistke je nastopila nagrajenka Sklada Staneta Severja Miranda Trnjanin. V utemeljitvi so zapisali, da je mlada igralka s svojo eruptivno igralsko energijo v zadnjih dveh letih ustvarila serijo presežnih odrskih podob. V raznolikem razponu estetik in poetik se je izkazala kot izstopajoča igralka svoje generacije z zrelim in izbrušenim igralskim izrazom. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka: Kaja Blazinšek Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Eva – Miranda Trnjanin Manuela – Sara Gorše Katja – Doroteja Nadrah Klemen – Voranc Boh Glas iz telefona – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2020
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, kar je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Med njimi je tudi prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču Klemen Klemenc. V Gledališču Toneta Čufarja je v petdesetih letih ustvaril več kot 70 vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehno polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Režiserji so mu večkrat namenili več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega, tudi v manjših vlogah pa zna opozoriti na nenadomestljiv delež v predstavi. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa. Posneto na Jesenicah oktobra 2007.
Zgodovinska igra sega v čase, ko so nepoštene ljubljanske peke še namakali v Ljubljanici, sicer pa so jo dolga leta igrali ljubljanski ljubiteljski igralci. Tudi radijsko priredbo so odigrali članice in člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Eden izmed interpretov igre je Srečko Kermavner, prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja za umetniško ustvarjanje v ljubiteljskem gledališču. Kot beremo v utemeljitvi nagrade, je s svojim predanim delom, talentom in igralsko disciplino že v zgodnjih letih opozoril nase ter se uveljavil kot eden prodornejših mlajših igralcev ansambla. V zadnjih letih pa je njegova igralska kariera dosegla nove vrhunce, še posebej z veliko vlogo Vladimirja v Beckettovem Čakanju Godota. Režiser in prirejevalec: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič Jurki Štimurgar – Srečko Kermavner Magistrator – Bojan Vister Pek Hudevaga – Saša Klančnik Pevka – Alenka Vidrih Pevec – Gojmir Lešnjak Gojc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2007.
Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.
V kratki radijski igri se prepletata pesem pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja z naslovom Pijanec in koroška ljudska pesem Pesem od rojstva. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpreta – Jurij Souček in Jerica Mrzel Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1991.
Ekspresionistična zvočna fantazija z literarnimi značilnostmi metafikcije govori o znanstveniku in njegovem poslanstvu v današnjem svetu. Trenje se pojavi med omejenostjo znanstvenikovega racionalističnega pogleda in nazori njegove žene Marjete, zagovornice humanističnih idej. Je eno človeško življenje dovolj za izsanjati vse sanje? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Znanstvenik Jakob, Glas v kočiji in Glas v samostanu – Boris Kerč Marjeta in Ženska – Urška Hlebec Apokaliptični jezdeci – Uroš Maček, Niko Goršič, Andrej Nahtigal in Branko Završan Otrok – Maša Valentič Glasovi v laboratoriju – Helena Mugerle, Daša Dovžan, Rok Kadak in Jože Valentič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993.
19. januarja, na 2. nedeljo med letom, neposredno prenašamo sveto mašo iz Župnije svetega Marka, Markovec Koper. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje ansambel sv. Marka.
Visoka pesem, imenovana tudi Canticum canticorum oz. Pesem vseh pesmi je del Stare Zaveze Svetega Pisma. Judovsko izročilo jo razlaga kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom, krščanstvo kot alegorijo Kristusa in njegove neveste -Cerkve, če pa pustimo simboliko ob strani, gre seveda lahko tudi za čisto ljubezensko izpoved oz. poezijo. Ljubezen je tudi tista, ki bi morala združevati tako krščanske, kot druge religije. A kakorkoli – delo je navdihnilo mnoge glasbene ustvarjalce različnih religioznih prepričanj, med njimi tudi nekatere slovenske.
Kristjani po vsem svetu se za Teden molitve za edinost kristjanov zbirajo vsako leto med 18. in 25. januarjem. Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Obiskali smo Prekmurje, ki je versko zelo mešano področje.
V tokratni oddaji Sedmi dan smo se posvetili prihajajoči 80. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz. V nacistično taborišče na Poljskem je Rdeča armada vstopila 27. januarja 1945, s čimer se je končalo trpljenje preživelih taboriščnikov. Kako je duhovna plat vplivala na zmago življenja nad smrtjo v enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva? Je, figurativno rečeno, Bog v Auschwitzu umrl, ali pa se je iz vere prebudilo upanje, ki nas še danes spodbuja k kulturi spominjanja? To je nenazadnje ena največjih civilizacijskih pridobitev, ki so jih po tragedijah druge svetovne vojne prinesli judovsko-krščanski temelji.
Na nedeljo Jezusovega krsta, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije sv. Štefana Vipava. Mašuje dr. Gabriel Kavčič, vipavski župnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Župnije Vipava, pod vodstvom Zvonke Starc. Na orgle igra Katja Poljšak.
Konec decembra se je upokojil Tone Petelinšek, dolgoletni novinar in urednik na Radiu Maribor, ki deluje v okviru RTV Slovenija. Njegova kariera na radiu je dolga več desetletij, poleg novinarskega dela je znan tudi predvsem po svoji dejavnosti na področju verskih vsebin. Na Radiu Maribor je kar 38 let pripravljal in vodil versko oddajo Iz roda v rod, v kateri je obravnaval različne vidike duhovnosti in vere. Vseskozi je sodeloval tudi z Radiem Slovenija.
Kolednice so pesmi, ki jih kljub sakralni vsebini pri bogoslužju skoraj ne srečamo. Obredno jih pojo in igrajo koledniki, ko predvsem v božičnem času vse do svečnice hodijo od hiše do hiše. Ker je koledovanje star, predkrščanski ljudski običaj, ki izvira iz rimskih časov, so ga prevzeli vsi tisti narodi, ki so ob preseljevanjih prihajali v stik z rimsko kulturo; kolednic zato ne poznamo le na Slovenskem, ampak širom po svetu.
Na prvo letošnjo nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje zbor svetega Marka.
6. januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil mnoge glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.
Za prvo letošnjo oddajo Sedmi dan smo vam pripravili nekaj zanimivih utrinkov s preteklega leta. Slišali boste lahko adventističnega duhovnika Zmaga Godino, misli o tibetanskem budizmu, o prepričanjih redovnika iz 7. stoletja Izaka Sirskega, o krščanskem etosu Alojza Rebule in še kaj.
Na zadnjo letošnjo nedeljo, tudi nedeljo Svete družine neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru. Mašuje župnik Franček Bertolini. Pri maši sodeluje mešani župnijski zbor pod vodstvom Helene Štajnec. Na orgle igra Jože Vagner.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno na skrajno srhljivih preizkušnjah. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
Pesnik, prozaist in esejist Milan Dekleva je izjemno plodovit slovenski književnik. Je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk, številnih romanov, knjig kratke proze in knjig esejev. Leta 2017 je izšla njegova zbirka z naslovom Gestalt, v kateri nas poziva k budnosti tega, kar nas določa in uokvirja. Pesmi so obarvane s tonalitetami groteske in sarkazma. Njegovo pesem Dvomimo, da Thomas interpretira Jernej Gašperin.
Niti v sanjah (LUD Literatura, 2022), deseto knjigo poezije Primoža Čučnika, bi brez pomislekov lahko označili za enega izmed vrhuncev sodobne slovenske poezije. V njej se v izrazno raznovrstno, a zelo prepričljivo celoto prepletejo avtorjevi široko poznavanje poezije in posluh zanjo, humor, samoironija in pronicljivost, s katero odpira filozofske in globlje bivanjske teme. Izbrane pesmi so iz drugega cikla v knjigi z naslovom Pesem, ki pravi, da je veter. Avtor literarnega dela: Primož Čučnik; režiserka: Saška Rakef; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Ameriški pisatelj John O'Hara je zaslovel s kratkimi zgodbami, pisal pa je tudi romane in scenarije. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Hiša North Frederick št. 10, Ewingovi in Spoznavaj samega sebe ter izbor kratke proze. Scenarist Vinko Avsenak, prevajalca Vinko Avsenak in Jože Fistrovič, Igralec Boris Juh, bralka Tonja Rahonc, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonska mojstrica Gabrijela Čepič. Režija: Jože Valentič. Posneto januarja 1995.
Avstrijski pisatelj in dramatik Thomas Bernhard (1931–1989) je v svojem ustvarjanju redno obračunaval z avstrijsko (tudi nacistično) polpreteklostjo. Med najpomembnejša dela njegovega opusa sodijo njegove avtobiografske knjige – v Vzroku s podnaslovom Nakazovanje (prevod Lučka Jenčič) izrazito kritično opisuje del svojega otroštva oziroma najstništva, ki ga je v internatu preživel v Salzburgu. V mesto se je preselil pri 12 letih in v njem doživel tudi več bombnih napadov. Izbrali smo odlomek, ki se začne z Bernhardovimi spomini na učenje violine pri strogem učitelju, ki ni imel razumevanja za to, da se njegovemu učencu ne ljubi poglabljati v teoretični del učenja glasbe. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Ptiči, zveri in sorodniki je izredno duhovit in tudi poveden naslov knjige Geralda Durrella, ki je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik ter tudi avtor televizijskih oddaj in pisatelj. Naneslo je, da je bil tudi mlajši brat pisatelja Lawrencea Durrella, kar je bilo gotovo vse prej kot lahko. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Leta 1928 je oče umrl, družina se je vrnila v Anglijo, toda po nekaj letih se je mati s tremi mlajšimi otroki Lesliejem, Margo in Geraldom preselila v Grčijo, na Krf, kjer je že živel najstarejši Larry. Za Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj, tam se je počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Štiri leta življenja na Krfu, leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti, je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali iz leta 1956, Ptiči, zveri in sorodniki (izšla je 1969) ter Vrt bogov (iz leta 1978). Gerald Durrell je umrl leta 1995. V tretji izmed štirih Durrellu posvečenih januarskih humoresk boste slišali začetno poglavje iz knjige Ptiči, zveri in sorodniki, z naslovom Pogovor ter odlomka iz poglavja z naslovom Ježi in morski volkovi; v ospredju so člani Gerryjeve družine ter njihovi krfski prijatelji in znanci. Izbor in prevod Marjeta Gostinčar Cerar, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Igor Likar. Produkcija 2020. Redakcija Staša Grahek.
Ameriški pesnik in prozaist Edgar Allan Poe se je rodil na današnji dan leta 1809, umrl je leta 1849. Njegove pesmi in kratke zgodbe so romantične s primesmi grozljivega in so izjemno priljubljene tudi še danes. Za Lirični utrinek smo izbrali eno slavnejših Poejevih pesmi z naslovom Annabel Lee. Prevedel jo je Andrej Arko, leta 2004 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Danes slavi pomemben življenjski jubilej dramski igralec Boris Juh. Potem ko je končal AGRFT, je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču in v Mestnem gledališču ljubljanskem, nastopal je tudi na eksperimentalnih odrih tistega časa, Oder 57 in Gledališče Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji ter seveda na Radiu, kjer v arhivu hranimo nešteto oddaj z njegovimi natančnimi, doživetimi in premišljenimi interpretacijami literarnih besedil. Izbrali smo njegovo interpretacijo pesmi Hvalnica zimi Jožeta Udoviča, pesnika, ki je živel med letoma 1912 in 1986 in ustvaril izreden pesniški in prevajalski opus.
Avstrijska pesnica in pisateljica Friederike Mayröcker, ki je živela v letih od 1924 do 2021, je veljala za avantgardno pesnico; v svojem pisanju je pogosto eksperimentirala z jezikom. Za njeno ustvarjanje je bila pomembna dolgoletna zveza s pesnikom Ernstom Jandlom. Svoj pesniški proces je nekoč opisala z besedami: "Živim v slikah. Vse vidim v slikah, moja celotna preteklost, spomini so slike. Slike preobrazim v jezik tako, da splezam v sliko. Hodim po njej, dokler ne postane jezik." Pesem Friederike Mayröcker z naslovom Fotografija je prevedla Tanja Petrič. Leta 2015 jo je interpretirala dramska igralka Darja Reichman.
Danska pesnica Inger Christensen je leta 1969 objavila pesniško zbirko To in najprej postala precej vplivna in znana doma, pozneje, ko so zbirko prevedli v druge jezike, pa še drugod po Evropi. Ko danes s časovne razdalje presojamo evropsko poezijo druge polovice 20. stoletja, lahko ugotovimo, da je To ena najpomembnejših pesniških zbirk. Zanjo je pesnica prejela številne nagrade, predvsem pa je ta zbirka aktualna, vplivna in zanimiva še zdaj, kar navsezadnje dokazujejo tudi danski politiki, ki v političnih govorih navajajo verze iz nje. Pesnica v zbirki s trdno zgradbo tenkočutno ubeseduje socialno kritiko in poetsko dojemanje stvari, razumevanje sveta nas samih. Inger Christensen bi na današnji dan dopolnila 90 let. Ob tem jubileju se bomo spomnili te velike pesnice, ki je umrla leta 2009. Prevajalka Sara Grbović, interpretka Darja Reichman, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2015.
Tudi letos se bo odvil tradicionalen mednaroden radijski dogodek zveze EBU in njene skupine Ars acustica - Rojstni dan umetnosti. Praznovanje se je simbolično začelo 17. januarja leta 1963, ko je fluxus umetnik Robert Filliou izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Njegovo idejo o spajanju umetnosti in vsakodnevnega življenja, povezovanja in sodelovanja mednarodnega umetniškega prostora je prevzela tudi skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo, EBU prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Letošnje praznovanje trinajstih umetniških radijskih postaj bo kar z dvema daljšima vklopoma sooblikoval tudi program Ars.
Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.
Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.
Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna - deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem – prvem - koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos..
V novo leto filharmoniki vstopajo z ognjevito glasbo španskega flamenka in španskih skladateljev, ki so se napajali v španski ljudski glasbi. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila pevka flamenka – cantaora Rocío Bazán, ki velja za eno velikih zvezd trenutnega flamenka. Domača je v različnih slogih flamenka, njen sugestivni, močni in privlačni glas pa navdušuje občinstvo v Španiji in drugod. Za enega vodilnih glasbenikov svoje generacije, ki redno nastopa z orkestri svetovnega formata, velja tudi violinist Dan Zhu, o katerem beremo, da je "umetnik vdane ponižnosti in čudovitega tona", taktirka pa bo na novoletnem koncertu letos v rokah ameriškega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki slovi po večplastnem repertoarju. Verjame namreč, da odlična glasba ne more in ne sme biti omejena na nobeno posebno kategorijo ali polje. Glasbeniki se bodo podali v partiture baletov Trirogeljnik in Začarana ljubezen Manuela de Falle, fantazije Carmen Franza Waxmana, rapsodije za orkester Španija Emmanuela Chabrierja ter skladb Armandova rumba in Španija Chicka Coree, ki jih je priredil Emilio Solla.
Glasbena čestitka svetu, koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je letos vodil Riccardo Muti.
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka
Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.
Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.
Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.
Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.
Psihopatija postaja resen problem delovnih organizacij in družbe. Znano je, da približno odstotek splošne populacije ustreza kliničnim kriterijem za psihopatijo. To osebnostno motnjo pa imajo trije do štirje odstotki ljudi na vodstvenih pozicijah v poslovnem svetu. Kdo so psihopati in kako jih prepoznamo? Kako ravnati v odnosih z njimi? In kakšen pomen imata ozaveščanje ter posledično preprečevanje destruktivnih posledic psihopatije tako za posameznike kot za družbo? Na ta in številna druga vprašanja je v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjala psihologinja in psihoterapevtka, soustanoviteljica Inštituta za znanstveno preučevanje in raziskovanje psihopatije, dr. Andreja Pšeničny.
Opera o skladatelju, ki je "rešil" cerkveno glasbo na podlagi izročila tradicije, oplemenitene z umetniškim realizmom renesanse.
Z gosti iz Spominskega centra Sarajevo se pogovarjamo o njihovem delu na področju kulture spomina s poudarkom na muzejskem kompleksu sarajevskega Predora rešitve, ki je Sarajevčanom med vojno nudil varno pot v in iz obleganega mesta. Kako je bil predor zgrajen, kaj je za Sarajevo pomenil in kako danes ohranjati z vojno povezane osebne zgodbe – o tem v oddaji spregovorimo z dr. Ahmedom Kulanićem, direktorjem Spominskega centra Sarajevo, Belmo Ćuzović, kustosinjo v muzejskem kompleksu Predora rešitve, ter Edisom Kolarjem in Midhatom Karićem, prav tako kustosoma v tem muzeju. Pogovor je potekal konec novembra v Muzeju zgodovine Celje v okviru projekta Predor rešitve Radia Slovenija. Fotografija: Spominski center Sarajevo
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).
Navadili smo se, da nam satelitska navigacija izriše najhitrejšo pot do našega cilja. Samoumevno nam je, da si lahko kadarkoli pobliže pogledamo kraje na drugem koncu sveta ali radarsko sliko vremenskih razmer. To vse nam v našem vsakdanjiku omogočajo satelitski posnetkov, ki so preprosto dostopni prek raznih aplikacij. Podroben pogled od zgoraj pa pride še kako prav tudi pri raziskavah. Z daljinskim zaznavanjem je možno spremljati tako naravne pojave, kot so požari ali gibanje oceanov, kot tudi človekove dejavnosti, denimo migracije in kmetijstvo. A ko gre za raziskave, so marsikdaj zahteve, kakšni morajo biti posnetki, s kakšnimi algoritmi lahko iz njih dobimo najboljše možne informacije, še mnogo višje in zahtevajo veliko resnega dela.
Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem tunelu, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS
Nadaljujemo niz oddaj, v katerih predvajamo posnetke z nedavnega božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče. Ta je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program je imel naslov Pod severnim sijem. Že naslov delno razkriva rdečo nit prazničnega koncerta ljubiteljskega pihalnega orkestra iz Vevč; spored je namreč spletla večinoma glasba skladateljev, ki prihajajo z evropskega severa ali pa so tam našli navdih za svoja dela. Prejšnji teden smo predvajali štiri uvodna, izključno instrumentalna dela sporeda, danes pa smo za predvajanje izbrali naslednje štiri točke programa – pri prvi in tretji izmed njih se je Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče pridružil še Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki ga je pripravila zborovodja Alenka Podpečan, zadnjo, četrto točko današnjega izbora pa je izvedel zbor sam. Izbor sestavljajo simfonična pesnitev Finlandija Jeana Sibeliusa, pesem Rdečenosi jelenček Rudolf Johnnyja Marksa, ki jo je v instrumentalno preobleko za pihalni orkester odel Naohiro Iwai, venček božičnih napevov The Spirit of Christmas Jacoba de Haana in slovenska narodna pesem Na gori je moj dom v zborovski uglasbitvi Jana Trilerja. Dirigent je Miha Kosec.
Znani slovenski lutnjist Bor Zuljan se že vrsto let posveča improvizaciji v renesančnem slogu. Že kot otrok si je izmišljal ritme na vseh vrstah tolkal ali ustvarjal zvoke in melodije na kitari. V zgodnjih najstniških letih je začel improvizirati bluz in rok z električno kitaro, spoznal je glasbo z Balkana in Bližnjega vzhoda ter se sčasoma posvetil tudi džezu. Vse to se je sestavilo v celoto med študijem kitare pri Dušanu Bogdanoviću, ki velja za edinstvenega improvizatorja in skladatelja. Takrat je Bor prvič vzel v roke lutnjo. Pomislil je, da so v renesansi veliko improvizirali, in se vprašal, zakaj tega ne počnemo tudi sami. To ga je popeljalo na dolgo pot raziskovanja pozabljenih tehnik kontrapunktične improvizacije. Med njenimi rezultati je album improvizirane glasbe, ki je nedavno izšel pri belgijski založbi Ricercar.
S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. V prvem delu trilogije je predstavljeno prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki pa se kmalu spremeni. Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Avtorica in režiserka: Špela Kravogel Tonski mojster: Matjaž Miklič Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Knjižna prvenka Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke, knjiga poezije z naslovom VSE JE ENO VSE JE VSEENO je večplastno delo, ki povezuje različne izrazne načine: pisano in govorjeno besedo, fotografijo in video, zvok in glas. Še bolj kot knjiga je interdisciplinarni projekt, ki izhaja iz globoko intimnih doživetij in z razgaljanjem anomalij družbenega tkiva suvereno vstopa na univerzalnejšo, družbeno-politično raven. Knjiga je izšla leta 2024 pri založbi Črna skrinjica in avtorici prinesla nominacijo za nagrado za najboljši literarni prvenec leta. Podatki o vključenem avdio gradivu: 1. Zvočna slika filma ‘podgane z rožastimi klobuki’ (režija Hannah Koselj Marušič): - avtorica zvočne slike: Jera Topolovec 2. Glasba videa ‘gledala sm skale’ (režija Hannah Koselj Marušič): - avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič 3. Glasba videa ‘režem žamet’ (režija Hannah Koselj Marušič): - miks glasbe ‘režem žamet’ in avtorica pesmi ‘režem žamet’: Hannah Koselj Marušič - miks vključuje skladbo Immacolata - SBO ft. Sheby, iz albuma skupine SBO, z naslovom Nemoč. Za to skladbo veljajo naslednji podatki: produkcija: Vid Greganovič (SBO) koprodukcija: MihaMih avtor_ice_ji: Juca Bonaca, Benjamin Krnetić, Peter Frankl, Filip Đurić (SBO) gostujoča umetnica: Maja Šebenik (Sheby) miks in mastering: Mirko Vinčetič Polič - Izvajal_ke_ci celotne glasbe ‘režem žamet’: SBO in Sheby (Maja Šebenik), Zina Ban, Hannah Koselj Marušič, Danaja Kurnik, Rina Pleteršek, Nika Sergaš, Špela Setničar 4. Glasba filma ‘Avtopoet’ (režija Hannah Koselj Marušič): - Avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič
Ptiči, zveri in sorodniki je izredno duhovit in tudi poveden naslov knjige Geralda Durrella, ki je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik ter tudi avtor televizijskih oddaj in pisatelj. Naneslo je, da je bil tudi mlajši brat pisatelja Lawrencea Durrella, kar je bilo gotovo vse prej kot lahko. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Leta 1928 je oče umrl, družina se je vrnila v Anglijo, toda po nekaj letih se je mati s tremi mlajšimi otroki Lesliejem, Margo in Geraldom preselila v Grčijo, na Krf, kjer je že živel najstarejši Larry. Za Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj, tam se je počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Štiri leta življenja na Krfu, leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti, je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali iz leta 1956, Ptiči, zveri in sorodniki (izšla je 1969) ter Vrt bogov (iz leta 1978). Gerald Durrell je umrl leta 1995. V tretji izmed štirih Durrellu posvečenih januarskih humoresk boste slišali začetno poglavje iz knjige Ptiči, zveri in sorodniki, z naslovom Pogovor ter odlomka iz poglavja z naslovom Ježi in morski volkovi; v ospredju so člani Gerryjeve družine ter njihovi krfski prijatelji in znanci. Izbor in prevod Marjeta Gostinčar Cerar, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Igor Likar. Produkcija 2020. Redakcija Staša Grahek.