Iskanje
227 min • 18. 01. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
227 min • 18. 01. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Opera o skladatelju, ki je "rešil" cerkveno glasbo na podlagi izročila tradicije, oplemenitene z umetniškim realizmom renesanse.
Na tridentinskem koncilu – trajal je 18 let, od leta 1545 do 1563, in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila polovico Evrope – je vodstvo Rimskokatoliške cerkve menilo, da so cerkveno glasbo vse preveč preplavile prvine posvetne glasbe. Rešitev je bila samo ena: zgladiti v glasbi pretiran star izraz in ga približati novemu, renesančnemu, hkrati pa ublažiti renesančni izraz in ga približati tradiciji. To je storil genialni ustvarjalec Giovanni Pierluigi da Palestrina, ki mu je uspelo ustvariti idealno spravo med srednjeveško polifonijo in renesančno monodijo.
Palestrina je užival veliko slavo med sodobniki in je veljal, poleg Josquina des Preza in Orlanda di Lassa, za največjega mojstra vokalne glasbe 16. stoletja. In prav njegovo delo oziroma nastanek pomembnega umetniškega dela, Missa papae Marcelli (Maša papeža Marcela), je bil podlaga za opero Palestrina Hansa Pfitznerja. Delo je poimenoval operna legenda in ga zasnoval kot nekakšen triptih. Prvo in tretje dejanje upodabljata Palestrinov osebni, intimni svet ter njegovo iskanje človeških in umetniških spoznanj, drugo pa je podoba nasprotij razgibanega zunanjega sveta, ki je Palestrini tuj in celo sovražen. Opera Palestrina je brez dvoma najpomembnejša med deli naslednikov Wagnerjeve tradicije, saj skuša razkriti skrivnost ustvarjalnega procesa v umetniku. Libreto – napisal ga je Pfitzner sam – je prava literarna umetnina.
Pojejo: Michael Spyres (Palestrina), Günther Groissböck (papež Pij IV.), Wolfgang Koch (rimski kardinal Borromeo), Michael Nagy (Giovanni Morone), Michael Laurenz (Bernardo Novagerio), Michael Kraus (lotarinški kardinal), Matthäus Schmidlechner (škof iz Budoje), Clemens Unterreiner (škof Ercole Severolus), Wolfgang Bankl (Krištof Madruscht, tridentinski knezoškof), Jusung Gabriel Park (Anton Brus von Müglitz, praški nadškof), Andrew Turner (fiesolski škof), Michael Gniffke (imolski škof Teofil), Marcus Pelz (španski škof), Ivo Stančev (Avosmediano, škof iz Cádiza), Ilja Kazakov (škof Feltre), Hiroši Amako (asirski patriarh Abdisu), Adrian Eröd (grof Luna), Kathrin Zukowski (Ighino, Palestrinov sin), Patricia Nolz (Silla, Palestrinov učenec), Monika Bohinec (prikazen Lukrecije), Ileana Tonca, Ilia Staple in Jenni Hietala (glasovi angelov), Devin Eatmon (Dandini iz Grosseta) in Teresa Sales Rebordão (mladi zdravnik). Zbor in orkester Dunajske državne opere vodi Christian Thielemann.
Opera o skladatelju, ki je "rešil" cerkveno glasbo na podlagi izročila tradicije, oplemenitene z umetniškim realizmom renesanse.
Na tridentinskem koncilu – trajal je 18 let, od leta 1545 do 1563, in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila polovico Evrope – je vodstvo Rimskokatoliške cerkve menilo, da so cerkveno glasbo vse preveč preplavile prvine posvetne glasbe. Rešitev je bila samo ena: zgladiti v glasbi pretiran star izraz in ga približati novemu, renesančnemu, hkrati pa ublažiti renesančni izraz in ga približati tradiciji. To je storil genialni ustvarjalec Giovanni Pierluigi da Palestrina, ki mu je uspelo ustvariti idealno spravo med srednjeveško polifonijo in renesančno monodijo.
Palestrina je užival veliko slavo med sodobniki in je veljal, poleg Josquina des Preza in Orlanda di Lassa, za največjega mojstra vokalne glasbe 16. stoletja. In prav njegovo delo oziroma nastanek pomembnega umetniškega dela, Missa papae Marcelli (Maša papeža Marcela), je bil podlaga za opero Palestrina Hansa Pfitznerja. Delo je poimenoval operna legenda in ga zasnoval kot nekakšen triptih. Prvo in tretje dejanje upodabljata Palestrinov osebni, intimni svet ter njegovo iskanje človeških in umetniških spoznanj, drugo pa je podoba nasprotij razgibanega zunanjega sveta, ki je Palestrini tuj in celo sovražen. Opera Palestrina je brez dvoma najpomembnejša med deli naslednikov Wagnerjeve tradicije, saj skuša razkriti skrivnost ustvarjalnega procesa v umetniku. Libreto – napisal ga je Pfitzner sam – je prava literarna umetnina.
Pojejo: Michael Spyres (Palestrina), Günther Groissböck (papež Pij IV.), Wolfgang Koch (rimski kardinal Borromeo), Michael Nagy (Giovanni Morone), Michael Laurenz (Bernardo Novagerio), Michael Kraus (lotarinški kardinal), Matthäus Schmidlechner (škof iz Budoje), Clemens Unterreiner (škof Ercole Severolus), Wolfgang Bankl (Krištof Madruscht, tridentinski knezoškof), Jusung Gabriel Park (Anton Brus von Müglitz, praški nadškof), Andrew Turner (fiesolski škof), Michael Gniffke (imolski škof Teofil), Marcus Pelz (španski škof), Ivo Stančev (Avosmediano, škof iz Cádiza), Ilja Kazakov (škof Feltre), Hiroši Amako (asirski patriarh Abdisu), Adrian Eröd (grof Luna), Kathrin Zukowski (Ighino, Palestrinov sin), Patricia Nolz (Silla, Palestrinov učenec), Monika Bohinec (prikazen Lukrecije), Ileana Tonca, Ilia Staple in Jenni Hietala (glasovi angelov), Devin Eatmon (Dandini iz Grosseta) in Teresa Sales Rebordão (mladi zdravnik). Zbor in orkester Dunajske državne opere vodi Christian Thielemann.
Dvorni norček poskuša zaščititi hčerko, ampak ga spletke in prekletstvo pahnejo v pogubo.
138 min • 18. 04. 2026
Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.
106 min • 11. 04. 2026
Zgodba o ljubezni med nimfo Galatejo, pastirjem Akisom in ljubosumnim Polifemom.
105 min • 04. 04. 2026
Pripoved o čistosrčnem mladeniču, Kristusu podobni figuri, ki prinese odrešitev gradu Montsalvat.
243 min • 28. 03. 2026
Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.
319 min • 21. 03. 2026
