Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu: Sinfonia di concerto grosso št. 5 v d-molu za dve flavti, godala in basso continuo Alessandra Scarlattija, sopranska arija But oh! What art can teach? iz Ode za praznik svete Cecilije Georga Friedricha Händla, Preludij in fuga v C-duru, BWV 553 Johanna Sebastiana Bacha, Telemannova Simfonija za flavto, piccolo, oboo, šalmaj, godala in continuo, ''Il grillo – Čriček', Introdukcija in fandango Luigija Boccherinija ter Koncert za orgle, godala in basso continuo v G-duru, Wq. 34 Carla Philippa Emanuela Bacha.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Predvajamo Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, Pesem brez besed, op. 8, št. 1, 'Allegro moderato' Fanny Mendelssohn Hensel in Slovansko rapsodijo za orkester št. 3 v As-duru, op. 45 Antonina Dvoržaka.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesnica Barbara Korun je leta 2011 pri Apokalipsi objavila pesniško zbirko Pridem takoj. Istega leta je zanjo dobila Veronikino nagrado in jo predstavila v oddaji Izšlo je. Med drugim je prebrala tudi pesem Ker misliš, da mogoče le ni.

Avtor: Ars

Na sporedu Arabeska za klavir v C-duru, op. 18 Roberta Schumanna, Simfonija št. 5 v B-duru, D. 485 Franza Schuberta, Sonata za violino in klavir v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa, Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna, Scherzo za klavir št. 3 v cis-molu, op. 39 Frédérica Chopina in glasbena slika za orkester V stepah srednje Azije Aleksandra Borodina.

Avtor: Mihael Kozjek

Ernő Dohnányi je bil skladatelj, pianist in dirigent. Rodil se je leta 1877 na ozemlju današnje Bratislave. Glasbe se je naprej učil s svojim očetom - profesorjem matematike in amaterskim violončelistom, pri enajstih pa je začel obiskovati ure Carla Forstnerja, ki je bil organist v lokalni kapeli. Pri sedemnajstih je Dohnanyi odšel v Budimpešto in opravil sprejemne izpite za študij na Akademiji za glasbo Franza Liszta. Klavir je študiral pri pianistu Istvánu Thománu, ki je bil najljubši Lisztov učenec, kompozicijo pa pri Hansu von Koesslerju, velikem oboževalcu Brahmsa. Velik vpliv Liszta in Brahmsa je mogoče zaslediti tako v pianistični igri Dohnanyija kot v njegovih skladbah.

Avtor: Katarina Radaljac

Braco Doblekar letos praznuje osemdesetletnico, posvetili mu bomo tudi današnjo oddajo. Doblekar je poslušalcem znan kot nepogrešljiv akter slovenske jazzovske, rockovske in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Braco je tudi saksofonist, tolkalec, vokalist in aranžer. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Generals, September, Srce, Na lepem prijazni, Jugoslovenska Pop Selekcija, pa najbolj popularna in odmevna – še danes si marsikdo požvižgava njihove skladbe – Hazard. V zadnjih letih se posveča predvsem jazzovskemu ustvarjanju, delu z mladimi zanesenjaki in vodenju in aranžiranju za big band.

Avtor: Marko Kumer

Na predlog Svetovnega gozdarskega kongresa l. 1971, da se 28. junij obeležuje kot svetovni dan dreves, na predlog FAO, Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo, pa 21. marec kot mednarodni dan gozdov, se je z desetletji vzpostavila odločenost s stanjem gozda povezanimi ustanovami o pomenu ohranjanja tega poleg oceanov in morij drugega za biološko ravnovesje okolja pomembnega naravnega pojava. Na različnih koncih sveta povečini obeležujejo dan dreves v času rasti po hladnejšem letnem času. Na severu je to zdaj spomladi, na jugu pa po našem štetju časa v jesenskem obdobju. Nemara niso toliko pomembni datumi kot samo zavedanje o ključni vlogi gozdov pri vzpostavljanju neprestane reprodukcije naravnih habitatov, poraslih z drevesi. Eden od drevesom namenjenih dnevov naj bi bil tudi 27. april, vsem pa je skupna krepitev zavedanja o ključni vlogi dreves in tako tudi gozdov za vzdrževanje biotske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih procesov v okolju. Redni profesor z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski Biotehniški fakulteti dr. Robert Brus nas bo spomnil na pomen dreves in gozda in na namen upoštevanja njihove vloge.

Avtor: Goran Tenze

Kot ena prvih glasbenic je že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemala.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili francosko skladateljico in virtuozno pianistko Cécile Chaminade. Bila je ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Ustvarila je več kot 400 skladb, med njimi je več kot 200 skladb za klavir in okrog 140 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov 19. stoletja. Opus Cécile Chaminade obsega tudi skladbe za različne komorne zasedbe – predvsem za violino in klavir, za dva klavirja in za klavirski trio. V njenem opusu je tudi več orkestrskih skladb, med katerimi je najbolj znan Concertino za flavto in orkester. Tokrat poslušajte izbor njenih klavirskih skladb in liričnih samospevov, ki jih je večinoma uglasbila na temo ljubezni v različnih oblikah. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc

Avtor: Tjaša Krajnc

Praznujemo 300. obletnico rojstva Immanuela Kanta, enega od osrednjih mislecev razsvetljenstva. Ta vplivni nemški filozof, oče moderne filozofije in avtor znamenitih treh Kritik, predstavlja tudi prelomnico v zgodovini filozofije. In zakaj je Kant tako velik – o tem prav ob njegovem jubileju s prof. dr. Zdravkom Kobetom.

Avtor: Gregor Podlogar

končujemo kratek sklop niza MEDENINA IN PATINA, posvečen japonskem kvartetu tub in evfonijev Tubium in izvirnemu japonskemu sporedu za to zasedbo – glasbo, zloženo posebej za njih. Na sporedu Esmeralda za kvartet tub in Evfonijev Satošija Yagisawe, Lusus Akira Tode in Kvartet Masamičija Amana.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Med 4. in 21. marcem je potekalo 53. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki se je v četrtek, 28. marca 2024, sklenilo s podelitvijo nagrad in priznanj letošnjim najvišje uvrščenim glasbenikom. Na slavnostnem koncertu prvonagrajencev v Škerjančevi dvorani ljubljanskega konservatorija so nastopili izbrani predstavniki vsake tekmovalne discipline. Nekateri bodo zaigrali tudi v oddaji, obenem pa bomo našteli vse prvonagrajence posameznih diciplin in kategorij.

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Demetrij Žebre je pri Slavku Ostercu študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskem sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli posegal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.

Avtor: Marko Šetinc

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

Pesnik in pisatelj France Papež se je rodil 20. marca pred sto leti v Kotu pri Semiču, živel in ustvarjal pa je v Argentini. Objavil je več pesniških zbirk in knjigo Zapisi iz zdomstva, v kateri opisuje težave izseljenstva in življenja emigrantov v novem okolju. Več let je bil urednik Meddobja, revije, v kateri je izšel njegov esej Popotovanja. Prvič smo ga v Eseju na radiu predvajali leta 2015.

''Rad bi šel še v svoje kraje onstran Gorjancev – v semiške, ki jih stare knjige in karte imenujejo ''in Vineis'', pa – kot vedno – ni bilo mogoče. Poslovil sem se od Dolenjske s spominom na Frana Levstika, hkrati pa z zavestjo, da sta bili na dnu ustvarjanja naših literatov vedno iskrena narodna zavzetost in skrb za usodo slovenstva – skrb, ki je čas ne odnese.''

Glasbeni vrinki so odlomki iz Belokranjske pisanice Danila Bučarja v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izbral jih je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka eseja Franci Moder, bralca Igor Velše in Maja Moll.

Avtor: Andrej Rot

Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.

Avtor: Polona Kovačič

Umetniška zvokovna raziskava vzporeja razne melodije ptičjih napevov z znanimi skladbami iz svetovne zakladnice klasične glasbe. Posebna radijska igra ob svetovnem dnevu Zemlje spodbuja k premisleku in pozornosti do živih bitij, ki poleg nas živijo na našem planetu.

Režiser: Matjaž Jarc
Dramaturg: Goran Schmidt
Bioakustik: dr. Tomi Trilar
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Glasbenika: Boštjan Gombač in Nataša Hren
Napovedovalec: Aleksander Čolnik
Bralca: Nadja Jarc in Igor Velše
Lektorica: Suzana Köstner

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2009.

Avtor: Kaja Novosel

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

"Pomlad, ki mi nisi všeč, o tebi / hočem reči, da za vogalom neke ceste / tvoja napoved me je ranila kot / rezilo ... "

Prevajalka Jolka Milič,
igralca Vesna Jevnikar in Marko Mandič,
tonska mojstrica Sonja Strenar.
Režiser Igor Likar.

Posneto leta 2010.

Avtor: Ars

Pred bližnjim koncertom New Masada Quarteta bomo predvajali skromen izbor posnetkov Johna Zorna z zasedbo Masada in posnetka, ki sta nastala prav v Ljubljani. John Zorn je Newyorčan in letnik 1953, septembra lani je spet delovno praznoval sedemdesetletnico. Njegov glasbeni opus je tako obširen in različen, da kar težko verjamemo, da ga je zmogel en sam človek. Je skladatelj, saksofonist, aranžer, producent, založnik, producent, vodja založbe Tzadik, organizator, aktivist, podpisan pod več kot sto samostojnimi ploščami.

Avtor: Marko Kumer