Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 15.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajali bomo Pesem brez besed za violončelo in klavir, op. 109 Felixa Mendelssohna, suito plesnih stavkov iz Händlove opere Almira, Partito za inštrument s tipkami št. 1 v B-duru, BWV 825 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, Ryom 532 Antonia Vivaldija in Mazurko v E-duru, op. 6/3 Frédérica Chopina.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na sporedu sta Romanca za violončelo in orkester v F-duru Richarda Straussa in Klavirski trio v C-duru Ignaza Pleyela.

Avtor: Mihael Kozjek

Angleška pesem iz 10. stoletja je po skoraj enajstih stoletjih še vedno enako aktualna. Poslovenil jo je Marjan Strojan, avtor ni znan, interpretiral pa jo bo Gašper Lovrec.
Produkcija leta 2016.

Avtor: Ars

Na sporedu bodo Salut d'amour za violino in orkester Edwarda Elgarja, Fantazija na temo Thomasa Tallisa Ralpha Vaughana Williamsa, Po prebiranju Danteja, sonata quasi una fantasia Franza Liszta, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta', Antonina Dvoržaka, Seviljski menuet – capriccio za klavir, op. 30 Louisa Moreauja Gottschalka, Siegfriedova vožnja po Renu iz opere Somrak bogov Richarda Wagnerja in suita iz scenske glasbe k igri Popotnik brez prtljage, op. 175b Dariusa Milhauda.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Prej je bilo večglasje prepuščeno pevcem kot oblika improvizacije, takrat pa so ga začeli zapisovati pred izvajanjem in ustvarjati glasbena dela v sodobnem pomenu besede.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

21. aprila bodo na odru ljubljanske Drame v sklopu cikla Ars in Drama, ki ga prireja naš radijski program, nekateri naši najboljši pevci in pevke interpretirali skladbe slovenskih avtorjev. Zvrstila se bo plejada slovenskih vokalistk in vokalistov: Ana Bezjak, Metod Banko, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Tomaž Hostnik, Andraž Hribar, Aleksandra Ilijevska, Jure Ivanuša, Jadranka Juras, Matija Krečič, Alma Kužel, Bossa De Novo, Nina Strnad, Janez Škof in Jurij Zrnec. V današnji oddaji bomo slišali skladbe izvajalcev, ki bodo zapeli na prireditvi Srce šansona.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Polona Kovačič

13:00
Poročila

Eden izmed paradoksov javnega financiranja znanstvenih raziskav v okviru javnih raziskovalnih inštitutov je brez dvoma obstoječi režim sistemskega vrednotenja objav v tako imenovanih »vplivnih revijah«. Dostop do objavljenih rezultatov raziskav je bil doslej »samoumevno« omejen z visokimi stroški, in to za z javnimi sredstvi držav financirane dosežke. Koncept odprte znanosti, ki ga med drugim že nekaj časa podpira celo Komisija EU, pa zdaj z državnimi Načrti za okrevanje in odpornost« v okviru EU utira pot podpori uvajanja teh načel tudi pri nas. Maja lani je vlada RS v sklopu izvajanja zadnjega zakona o raziskovalni in inovativni dejavnosti sprejela uredbo o izvajanju raziskav v skladu z načeli odprte znanosti. Triletni projekt Spoznaj, ki se je začel jeseni, v njem pa sodeluje tako rekoč ves javni raziskovalni sektor (20 javnih inštitutov in univerz), koordinira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Direktor knjižnice mag. Miro Pušnik bo v pogovoru pojasnil potek izvedbe tega projekta.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte skladbe Franza Schuberta, Richarda Straussa in Gustava Mahlerja.

Tokrat bomo predstavili sopranistko Niko Gorič kot koncertno pevko v samospevih in simfoničnem stavku z orkestrom. Nika Gorič se je mednarodno uveljavila z izjemnimi študijskimi uspehi in izvrstnimi opernimi ter koncertnimi nastopi. Na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu je leta 2015 z najvišjo možno oceno 100 končala magisterij, nato pa nadaljevala študij opernega petja in julija 2017 z najvišjimi ocenami končala še umetniški doktorat pri profesorici Lillian Watson ter prejela posebno nagrado za odličnost. Aprila 2017 je izvedla recital samospevov s pianistom Jonathanom Warom v ugledni koncertni dvorani Wigmore v Londonu in predstavila samospeve Franza Schuberta, Roberta Schumanna in Richarda Straussa, izmed katerih smo izbrali dva Schubertova in tri Straussove samospeve. Niko Gorič bomo slišali še v 4. stavku Simfonije št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja, ki ga je izvedla septembra 2016 s Komornim ansamblom Festivala Maribor. V oddaji bo sopranistka govorila o samospevih in koncertnem izvajanju.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Odkar se je v drugi polovici 19. stoletja v zahodnem svetu široko uveljavil politični sistem parlamentarne demokracije, si je vsaj v teoriji težko razlagati, zakaj bi državljani – ki imajo vsakih nekaj let priložnost svojo voljo izraziti na volitvah – na svoje predstavniško telo protestno metali granitne kocke, pred njim zažigali avtomobile ali celo poskušali zavzeti parlament, še težje pa je morda razumeti, zakaj bi poslanci v parlamentu drug z drugim obračunavali s pestmi, noži ali kar pravim strelnim orožjem. In vendar smo bili v približno 150 letih parlamentarne zgodovine priča vsemu temu. Ne samo v preteklosti - tako kot recimo na našem prostoru, kjer so bili v času prve Jugoslavije hudi fizični obračuni med poslanci tako rekoč del vsakdana, priča pa smo bili celo parlamentarnemu uboju - ampak tudi danes: samo v zadnjih nekaj letih smo nenazadnje lahko spremljali napada na kongres v Združenih državah in v Braziliji, da o pretepih, ki občasno vznikajo v sicer vsaj formalno razmeroma delujočih parlamentarnih demokracijah po svetu, sploh ne govorimo, nasilni protesti pa so, vsaj v državah, kot je denimo Francija, tako rekoč del kulture. Zakaj se torej politično nasilje vztrajno pojavlja tudi znotraj parlamentarnega sistema, ki naj bi v teoriji omogočal ravno mirno odločanje s pomočjo dogovorov med različnimi političnimi silami, ki reprezentirajo voljo volivcev? Kakšne oblike je skozi zgodovino to nasilje privzemalo in v kakšnih okoliščinah se najpogosteje pojavlja? O pretepaških poslancih in besnih množicah bomo v tokratni oddaji Ars humana razpravljali z zgodovinarjem dr. Juretom Gašparičem.

Avtor: Alja Zore

Ansambel Tubium je danes zelo uveljavljen japonski sestav, ki ga bomo predstavili z izborom izvirne japonske literature za to zasedbo. Tako boste v prvi oddaji slišali Kvartet tub in evfonijev Akira Tode, Nenavadni valček Rika Išige, Rapsodijo za kvartet tub in evfonijev Satošija Jagisave ter Malo sito plesov za Tubium Akira Tode.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Pri Mladinski knjigi je izšla biografija Elde Piščanec, slikarke, grafičarke in kiparke, ki je ustvarjala v prvi polovici 20. stoletja. Njeno življenje in ustvarjanje je v delu Segam po nebesnih zvezdah raziskala Metka Pekle. V Galeriji Murska Sobota pa je na ogled razstava slikarja Marka Zorovića z naslovom Slike in dela na papirju. Na današnji dan se začenja 56. mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu v Ljubljani. Aprila se začenja tudi spletna akcija #naprejvpreteklost, ki jo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje.

Avtor: Ars

V okviru cikla GM-oder, ki ga organizira Glasbena mladina Slovenije, sta novembra 2023 v Slovenski filharmoniji nastopila violončelistka Zala Vidic in pianist Anže Rupnik ter izvedla dve sonati: Beethovnovo Sonato za violončelo in klavir št. 5 v D-duru, op. 102 št. 2 in Sonato za violončelo in klavir v A-duru, op. 36 Edvarda Griega.
Zala Vidic je violončelo študirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Reinharda Latzka, nato pa vpisala še magistrski študij na konservatoriju v Amsterdamu, na katerem je bil njen mentor Pieter Wispelwey. Nejc Rupnik pa je z diplomo »summa cum laude« končal magistrski študij na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič.

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Poslušali bomo dve velikopotezni simfoniji, Drugo simfonijo Matije Bravničarja in Koprsko simfonijo Vladimirja Lovca.

Avtor: Primož Trdan

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga.

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

Helena Koder se je uveljavila kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov, danes pa navdušuje z eseji. Njen esej Od Nostalghie do nostalgije je izšel v reviji sodobnost leta 2019.

''Predvsem pa me pesti vprašanje, ali je Tarkovski sam priplezal na vrh. Da je zgradil goro, o tem ni dvoma, da radi lezemo po njej, tudi ne. Ampak ali je sam zlezel na goro? Ali je spoznal vsak kamen, kako se je sestavil z drugim in naslednjim, ustvaril posamezne predele in nazadnje celoto? Ali je imel natanko tisto gradivo, ki si ga je zamislil, ali je moral kdaj pa kdaj vzeti kaj približno takega, kot je želel? In ali ni nemara za kak del vzel nekaj, kar je našel po naključju, in opazil, da je to mnogo boljše od tistega, kar si je bil zamislil? Proces nastajanja umetniškega dela je skrivnost. Skrivnosti ni mogoče razumeti. Naj zato skrivnost ostane skrivnost. In tudi če najdemo kako čudovito razčlenitev umetniškega dela, ni nujno, da nam bo omogočila globlje doživetje umetniškega dela, kot se nam zgodi, če se mu predamo spontano in v pravem trenutku življenja. Mogoče bo razlaga potešila našo radovednost, izostrila naš posluh, zadostila intelektualnemu stremljenju, a če se sami ne bomo odprli, bo umetnina ostala zaklenjena. Kot da bi je ne bilo.''

Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Treh fantastičnih plesov za klavir Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Tatjane Nikolajeve. Tonski mojster eseja Miha Klemenčič, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.

Avtor: Žiga Bratoš

Ko Daniel Barenboim in Martha Argerich nastopita skupaj, ste lahko prepričani, da bo to legendaren večer; svetovna zvezdnika se poznata in občudujeta že od skupnega otroštva v Argentini. Na koncertu, izvedenem 22. decembra lani v Berlinski filharmoniji, je bila Martha Argerich solistka v Beethovnovem drugem klavirskem koncertu, v katerem je mladi skladatelj manj bojevit kot v poznejših delih; napisal je pozitivno, razposajeno glasbo. Daniel Barenboim – častni dirigent Berlinskih filharmonikov – je dirigiral tudi poetično Tretjo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki prehaja od dura do mola.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Protagonistke na proslavljanju obletnice mature čaka nekaj presenetljivih novic in izpovedi, ki začetno banalno premlevanje prehojenih življenjskih poti sprevržejo v trpko spoznanje minljivosti.

Režiser: Tugo Štiglic
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Anita – Violeta Tomić
Milena – Vesna Pernarčič
Vanesa – Stannia Boninsegna
Ferdo – Gregor Zorc
Vasja – Boris Kerč
David – Vojko Zidar

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiiih Radia Slovenija marca 2007.

Avtor: Kaja Novosel

22:35
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Pisateljica Jaroslava Blažková danes sodi med najbolj brane slovaške avtorje, čeprav je bila po nasilnem zatrtju ,praške pomladi' leta 1968 zaradi emigracije v Kanado v domovini prepovedana. Roman v pismih Happyendi, ki ga je pred nekaj meseci izdala založba Pivec, je intimen zapis iz življenja ženske v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. V pismih prijateljici Evi ga imenuje Dušica.

Prevajalka Stanislava Chrobáková Repar,
interpretka Pia Zemljič,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Vlado Motnikar.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili glasbi saksofonista in skladatelja Ricka Margitze. Po kar 15-letnem premoru je lani izdal nov album z naslovom Sacred Hearts, posnet z veliko zasedbo, katere osnova je njegov pariški kvartet. Močno osebna plošča povzema številne osebne tragedije in travme, ki so prizadele glasbenika v zadnjem desetletju, ter je posvečen prijateljem in glasbenikom, ki so se v tem obdobju poslovili za vedno. Glasba na njej je kljub vsemu optimistična in živahna.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 15.04.2024 16:50:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt