Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Leta 1950 rojena Jorie Graham velja za eno najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja. Znana je po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo. Kritik Calvin Bedient je o njej dejal, da je v nenehnem dialogu z vsem in izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. Za svoje pesniško ustvarjanje je leta 1996 prejela tudi Pulitzerjevo nagrado. Pesem Površina je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramska igralka Darja Reichman.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Evangeličanska cerkev na Slovenskem je po sedmih letih dobila novega duhovnika. V Moravskih Toplicah je bil med slovesnim bogoslužjem za rednega duhovnika cerkvene občine Moravske Toplice umeščen Primož Kumin. Nekdanji vojaški kaplan je kot edini evangeličanski duhovnik do zdaj končal študij teologije na ljubljanski teološki fakulteti. Govoril bo o odločitvi za duhovniški poklic in o izzivih duhovniškega poklica. V svoji magistrski nalogi je preučeval vprašanje o tem, zakaj ne obstajajo razlogi proti ženskam duhovnicam, pa tudi o istospolnih porokah in o evtanaziji.

Avtor: Nataša Lang

Praznik Jezusovega vnebohoda se praznuje 40 dni po veliki noči. Za verujoče pomeni pomemben, a skrivnosten dogodek, za glasbene ustvarjalce pa navdih, ki se je v različnih glasbenih obdobjih in slogih uresničeval v raznovrstnih sakralnih glasbenih delih. Skozi zgodovino so zanj ustvarjali različni glasbeni umetniki, med njimi J. S. Bach, Heinrich Ignaz Franz von Biber in naš Gregor Rihar.

Avtor: Polona Gantar

Prenos svete maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan p. dr. Robert Bahčič. S petjem sodeluje zbor brezijanske bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

Avtor: Radio Ognjišče

Osemindvajsetega aprila je v Berwaldovi dvorani v Stockholmu na Švedskem potekal koncert Simfoničnega orkestra Švedskega radia in violinista Gila Shahama. Koncert je vodil dirigent Hannu Lintu, na sporedu pa so bili Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda, Simfonija št. 4, op. 29 Carla Nielsna in orkestrska skladba Drifts Sebastiana Fagerlunda.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

V maju se posvečamo materi vseh pohodniških poti, Apalaški poti. Po njej nas je prejšnjo nedeljo vodil prvi Slovenec, ki je pot prehodil in o njej napisal knjigo – Jakob J. Kenda, kako pa se je z njo spopadel ameriško-britanski novinar in pisatelj Bill Bryson? Tudi on je o njej napisal knjigo, Sprehod po gozdu, po Apalaški poti pa se je odpravil v spremstvu svojega starega tovariša Stephena Katza nekega marčnega jutra v severni Georgii z namenom, da prehodi vseh 2100 milj.

Prevajalka Mateja Perpar,
interpret Matevž Biber,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Darko Kukovič,
asistetka režije Tanja Grmovšek,
režija Nika Bezeljak.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Mozarta, Giacomellija, Čajkovskega, Gómeza/Saavedre, Schuberta, Charpentierja in Verdija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Simfonični orkester mesta Birmingham je pod vodstvom gostujočega izraelskega dirigenta Ilana Volkova 22. februarja letos nastopil v Simfonični dvorani v Birminghamu. Na začetku je zvenela Sibeliusova simfonična pesnitev Okeanide, spored je zaokrožila skladateljeva Simfonija št. 5 v Es-duru, op. 82, vmes pa sta zvenela še Klavirski koncert št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva in svetovna premiera skladbe Demon, novega dela, ki ga je nedavno po naročilu ob stoti obletnici Simfoničnega orkestra mesta Birmingham zložila Freya Waley-Cohen. Kot solistka se je v klavirskem koncertu predstavila britanska pianistka Isata Kanneh-Mason.

Avtor: Mihael Kozjek

V oddaji gostilmo profesorico ddr. Ireno Avsenik Nabergoj, literarno zgodovinarko in religiologinjo, preučevalko slovenske literature in kulture v evropskem kontekstu.
Spoznali bomo zgodbo Marijinega življenja, kot je ohranjena v Svetem pismu, v hagiografskih spisih in razodetjih; osvetlili, od kod izvirajo zametki marijanske pobožnosti v slovenskem prostoru in kako Marija prek umetniških del, še posebej literature, nagovarja slovenskega človeka tudi v današnjem času.

Avtor: Matjaž Vidmar

Llatvijska organistka Iveta Apkalna je klavir in orgle je študirala na Glasbeni akademiji v Latviji, pozneje se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in dramsko umetnost Guildhall v Londonu ter na Državni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Nastopila je v številnih državah po Evropi, v Severni Ameriki in na Kitajskem, za svoje umetniško delovanje pa je prejela vrsto nagrad. Na njenem repertoarju je glasba od baroka do sodobnosti. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in krstno izvaja njihova dela.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Knjiga Spomini Dmitrija Šostakoviča, kakor jih je slišal in uredil Solomon Volkov – kot se glasi slovenski naslov – je ena najbolj kontroverznih knjig o glasbeniku in glasbi v 20. stoletju, ki še danes razdvaja tako, kot je razdvajala, ko je knjiga v angleščini – ruski izvirnik v knjižni obliki ni bil nikoli objavljen – izšla leta 1979. Glavni problem knjige je pristnost izjav Dmitrija Šostakoviča. Volkov je nekje dejal, da so zapisi nastali na srečanjih s Šostakovičem med letoma 1971 in 1974. Na teh srečanjih si je Volkov delal zapiske, jih uredil ter jih nato predstavil skladatelju. Šostakovič je umrl leta 1975, torej še pred izidom knjige, kar pomeni, da ni mogel potrditi pristnosti vseh zapiskov pred njenim izidom. Poleg tega naj bi se izvirni zapisi izgubili. Tudi zato je še danes nemogoče določiti, kje se konča avtorska pripoved Dmitrija Šostakoviča in kje se začne fikcijski dodatek Solomona Volkova. Pa vendar tega dela o skritem disidentu nikakor v Sovjetski zvezi ni mogoče spregledati, saj prinaša, kot pravi prevajalec Branko Gradišnik in s čimer se strinjajo tudi kritiki Volkova, "realen psihološki in biografski portret". V današnji oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo slišali uvodni odlomek iz tega dela, v katerem Šostakovič pripoveduje o svojem mladostnem obdobju.

Prevod Branko Gradišnik,
interpret Matej Puc,
režiser Andrej Jus,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Mirta Berlan,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto produkcije 2023.

Avtor: Ars

Italijanski pisatelj Italo Calvino (1923–1985) velja za enega najboljših in najbolj prevajanih italijanskih avtorjev 20. stoletja. Ustvaril je bogat in raznovrsten opus, z odprtostjo za igrivost in eksperiment pa širil polja klasičnih literarnih oblik. Predvsem po letu 1963 se je njegova ljubezen do literarnega ustvarjanja prepletla s strastnim zanimanjem za dognanja v sodobni znanosti in filozofiji, zato se številna Calvinova besedila napajajo v filozofskih in znanstvenih teorijah – a ne zato, da bi jih razglašali, kaj šele popularizirali, temveč prej zato, da bi jih problematizirali.

Avtorica scenarija: Tina Kozin,
prevajalci: Nadja Dobnik, Irena Trenc Frelih, Srečko Fišer, Jaša Zlobec,
režiser: Boštjan Vrhovec,
interpreta: Brane Grubar in Judita Zidar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
leto produkcije: 2002.

Avtor: Ars

Na prelomu 20. stoletja sta skladatelja Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms postala simbola za umetnike, kot je Max Klinger, amaterski pianist, slikar, kipar in graver. Klinger je njuno glasbo videl kot izraz usode človeštva, njegove kombinacije žalosti, krivde in sreče – vse iz perspektive rojstva in smrti.

Avtor: Katja Ogrin

V začetku letošnjega leta je pri štiriinosemdesetih letih umrl eden najbolj uveljavljenih in spoštovanih sodobnih ameriških pesnikov srbskih korenin Charles Simic. Rodil se je leta 1938 v Beogradu, leta 1954 pa je odšel v Združene države Amerike, kjer je ustvarjal do smrti. Izdal je več kot trideset pesniških zbirk in nekaj knjig esejev. Za svoje pesniško delo, ki ga je ustvaril v ameriški angleščini z "vzhodnoevropsko eksistenco", je prejel številne nagrade, med drugimi tudi Pulitzerjevo nagrado leta 1990. V svojih pesmih je nenehno nastavljal ogledalo surovemu svetu in zasledoval resnico vsakdana, resnico dobe. In kot je nekje zapisal, je bila poezija zanj posebna oblika spoznanja. V nocojšnjem Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj Simicevih pesmi iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja.

Prevajalec Tomaž Šalamun,
interpret Žan Koprivnik,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
režiserka Nika Bezeljak,
tonski mojster Darko Kukovič,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin