Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

V antologijo Vsak boksar boksa svoj boks je njen urednik, pesnik, esejist in pisatelj Esad Babačić uvrstil tudi pesem Pingpong Marka Pavčka. Pesem je lepa prižnost, da spoznate podmizni tenis, tudi zaradi interpretacije dramskega igralca Blaža Šefa.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Arthur Honegger je v času sodelovanja s Šesterico ustvaril svojo najznamenitejšo skladbo Pacific 231. Prvotni naslov je bil Simfonični stavek, prvi izmed treh. Druga dva sta Rugby in Simfonični stavek št. 3. Naslov Pacific 231 je skladatelj dal skladbi, ko jo je končal. Najbolj priljubljena interpretacija je, da je skladba zvočna podoba parne lokomotive. Znano je, da je bil Honegger velik ljubitelj vlakov in lokomotiv.

Avtor: Bor Turel

Letos mineva deset let, odkar je skladatelj Vladimir Hrovat ustanovil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Akademski glasbenik violinist igra tudi celo vrsto drugih inštrumentov, med njimi ustno harmoniko, ki kot koncertno glasbilo omogoča širok nabor izraznih možnosti. Z glasbenico Simono Perme v zadnjih letih uspešno nastopa v duu Sorarmonica. Skupaj sta posnela ploščo, v pripravi pa je že tudi druga zgoščenka.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Slovenci že stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjsko sivko – po vsem svetu.

Avtor: Ivan Merljak

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja in gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Avtor: Ars

Glasbena medigra

Avtor: Ars

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Filharmonični orkester BBC je na koncertu 1. aprila v dvorani Bridgewater v Manchestru vodil Nicholas Collon po epskem, celodnevnem gorskem popotovanju v Alpski simfoniji Richarda Straussa. Sopranistka Francesca Chiejina se je orkestru pridružila pri Sedmih zgodnjih pesmih Albana Berga, glasbi, ki jo je skladatelj obarval s spretno orkestracijo. Tu se znova slavijo teme na prostem in narave v poletnih dneh potepanja po podeželju, pa tudi praznovanje veselja, ko smo znova doma pred ognjem z ljubljeno osebo. Koncert pa se je začel z novostjo, ki je nastala lani po naročilu Radia 3 BBC z naslovom Tri dela, ki izginjajo. V njej avtor, angleški skladatelj Tom Coult, v treh stavkih govori o glasbi, ki se "spominja, pozablja, napačno spominja, izmišlja in propada".

Avtor: Polona Kovačič

Naprave ameriškega podjetja Apple, ki izdeluje tablične in osebne računalnike, pametne telefone, mobilne predvajalnike glasbe in različne spletne storitve, je mogoče uporabljati v vseh jezikih sosednjih držav, le v slovenščini ne. V slovenščini tudi ni mogoče spremljati vsebin dveh največjih spletnih ponudnikov filmov in serij Netflix in Disney plus, čeprav so na voljo v nekaterih slovenščini primerljivih jezikih, kot je islandščina. Po več kot petih letih opozarjanja se zdi, da so se v multinacionalnem Applu v nasprotju z Netflixom in Disneyjem plus vendarle zganili. S predstavniki Appla sta se sestala evropska poslanka Irena Joveva in svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart Kučič. Pri Applu so postali pozorni na napovedane spremembe zakona o javni rabi slovenščine, občutljivi pa so tudi za pobude, ki bi lahko javno mnenje obrnile proti njim in se razširile v mednarodni prostor.

Avtor: Aleksander Čobec

Zborovski mozaik tokrat posvečamo Fantaziji za klavir, zbor in orkester v c-molu, oziroma Zborovski fantaziji Ludwiga van Beethovna ter Spevom za ženski zbor, rogova in harfo, op. 17 Johannesa Brahmsa.

Avtor: Brigita Rovšek

Ure v aprilu so radiofonska pripoved v nadaljevanjih, ki je nastala po romanu Mire Mihelič April.

Režiser in prirejevalec je ostal zvest likom iz romana April. Zgodbi pa je dodal tudi svoje izkušnje in podatke iz literature iz vojnega časa. Dramatiziran in radiofonsko uprizorjen roman v tridesetih delih je nastal leta 2004 s sodelovanjem Radia Slovenija – Programa Ars in kulturnega programa RAI – Radia Trst A.

Pri snemanju tega posebnega radiofonskega dela so se ustvarjalci skušali čim bolj približati taki Ljubljani, kot jo imajo v spominu nekateri poslušalci, vendar pa je Peter Zobec pri ustvarjanju do dogajalnega kraja in časa vzpostavil tudi precejšnjo distanco. Zobca je roman Mire Mihelič April navdušil že kot mladega fanta, le da je takrat po knjigi hotel posneti film. Za radijsko priredbo se je odločil leta 2002, ko je roman znova prebral. V njem ga je navdušila predvsem polifonija čustev; v knjigi se prepletajo ljubezen, sovraštvo, krivica, zgodi se celo umor, obenem pa spremljamo tudi rojevanje in propad slovenskega meščanstva. "Jaz pišem dnevnik, prvič in zadnjič v življenju," pravi o tem času Mira Mihelič (1912-1985) v spominski prozi Ure mojih dni. Iz njenih dnevniških fragmentov je leta 1959 nastal tudi roman April.

Tonska mojstrica Metka Rojc je pred premiero v radijskem etru opozorila na efekte, s katerimi so skušali poslušalcem čim bolj nazorno približati Ljubljano leta 1941, ko poteka dogajanje. V delo, ki je lahko tudi radijska igra, so tako vključili glasbo, ki se je vrtela v tistem času, v radijskih arhivih pa so izbrskali tudi take zvoke, kot je škripanje tramvaja po ljubljanskih ulicah.

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo Ure v aprilu kot posebno dragocenost iz našega bogatega radijskega arhiva.

Avtor priredbe in režiser: Peter Zobec
Mojstrica zvoka: Metka Rojc
Avtor glasbe: Mojimir Sepe
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Tonski asistent: Zmago Frece
Asistent režije: Alenka Kovačič

Igralci
Iza: Nataša Barbara Gračner
Gospa Viktorija: Ivanka Mežan
Celia: Ljerka Belak
Mario: Aljoša Ternovšek
Fernhahn: Bogomir Veras
Samo: Brane Šturbej
Griša: Igor Samobor
Nenad: Gašper Tič
Lilija: Mojca Ribič
Ada: Maja Šugman
Iris: Polona Juh
Bergant: Aleš Valič
Valentini: Zlatko Šugman
Oster: Alojz Svete
Beno: Jure Ivanušič
Srečko: Sandi Pavlin
Libika: Zvezdana Mlakar
Napovedovalec: Matija Bartl
Pevka: Vita Mavrič
Nastopili so še: Jože Drabik, Mario Dragojević, Miča Udir, Rok Matek, Maja Martina Merljak, Irena Felicijan, Zdenka Vetrovec, Marcandrea, Barbara Ravnikar, Bojan Vister, Taja Vetrovec, Peter Zobec, Metod Pevec, Nina Prešiček, Igor Delfin.

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004.

Avtor: Ars

Nesrečniki se začnejo leta 1815 in se končajo 17 let pozneje, tik po krvavo zadušeni junijski vstaji študentov proti monarhiji. Zgodba sloni na antagonizmu med nekdanjim ječarjem, zdaj nadzornikom Javertom, in pobeglim obsojencem Jeanom Valjeanom. dDugo ključno razmerje je strastna ljubezen na prvi pogled, ki se vname med Valjeanovo posvojenko Cosette in mladim, zaletavim revolucionarjem Mariusom. Del čara Nesrečnikov (in vsakega musikala) je verjetno v tem, da so zlobneži in junaki, zatirani in zatiralci, reakcionarji in revolucionarji, jasno porazdeljeni vsak v svoj kot; ni treba izgubljati časa z odločanjem, komu bomo namenili svoje simpatije.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnik, pisatelj, prevajalec in lektor Jernej Županič (1982) je svojo prvo knjigo, pesniško zbirko Tatar objavil leta 2015, letos pa že peto knjigo in tretjo pesniško zbirko z naslovom Navade in uzance. Več o avtorju dveh pesniških zbirk, dveh romanov in žanrsko hibridnega dela pa v Literarnem večeru z naslovom Čudni svetovi na literarnih mejah. Pripravil ga je Županičev literarni kolega Muanis Sinanović.

avtor scenarija Muanis Sinanović,
režiserka Špela Kravogel,
bralka Lidija Hartman,
interpret Blaž Šef,
interpretka Nina Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.

Avtor: Ars

Ogenj je dejanje in delovanje in pripoveduje zgodbo. To je pripoved, ki izvira iz drugačnega stanja zavedanja. Pripovedujejo jo imaginarne in metaforične osebe. Te se pojavljajo, križajo in izginjajo na dveh pobočjih, ki sta hkrati nasprotni obliki in videza iste substance. Notranje-zunanje, snovno-umetno, realnost -simbol. Točke stikov so točke poslušanja. Iz mirnosti in negibnosti pasivne kontemplacije se zavest z vdihom in izdihom zbudi v živahno dejavnost.

Avtor: Bor Turel

Igo Gruden se je rodil 18. aprila 1893 v Nabrežini pri Trstu, umrl pa leta 1948. Kot pesnik je izhajal iz slovenske moderne, a se je s svobodoljubno, socialno in nacionalno politično orientacijo bližal novemu realizmu.

Interpret Andrej Nahtigal,
režiser Jože Valentič.
Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Leto nastanka 1995.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin