Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V prvi uri oddaje bomo poslušali več skladb, pretežno slovenskih skladateljev, ki v naslovu nosijo besedo jutranji ali jutro. Ob brskanju po radijskem arhivu je mogoče najti zanimivo zbirko takšnih skladb. V nadaljevanju bo najprej zvenela skladba Leona Firšta z naslovom Mali jutranji divertimento, ki se posrečeno poigrava s temo iz Mozartove Male nočne glasbe. Sledil bo zadnji stavek iz Treh Slovenskih ljudskih za komorni orkester Ambroža Čopija, ki nosi naslov Ob jutranji zarji, sledila pa bo še priljubljena Haydnova Simfonija v D-duru, poimenovana Jutro.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Koncert zbora Šaleškega akademskega zbora Velenje v Glasbeni šolu Frana Koruna Koželjskega v Velenju.

Avtor: Polona Kovačič

S poslušanjem dveh skladb se bomo spomnili 124. obletnicoe rojstva skladatelja in pianista, ki je bil član pomembne skupine francoskih glasbenikov, imenovane Les Six. Najprej bo zazvenela Elegija za dva klavirja v izvedbi Jeremyja Browna in Sete Tanyel, sledil bo Poulencov priljubljeni Koncert v d-molu za dva klavirja in orkester.

Avtor: Katarina Radaljac

V preprostem slogu s precej pripovednimi prvinami se avtorica v zbirki loteva na videz vsakodnevnih in lahkotnih motivov in tem, ki pa se vendarle prej ali slej izkažejo za vse prej kot takšne. \n\nInterpretka Violeta Tomić, \nurednika oddaje Vlado motnikar in Sašo Puljarević.\nProdukcija 2012.

Avtor: Ars

Poslušamo: Bagatele, op. 47 Antonina Leopolda Dvořáka, Suito za godala Leoša Janačka, Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Andante iz Simfonije št. 2 Aleksandra Glazunova, Simfonično pesnitev št. 9 - Hungaria Franza Liszta ter Couperinov nagrobnik Mauricea Ravela.

Avtor: Katarina Radaljac

Dobrodošli ob spremljanju koncerta kronanjskih anthemov za Jurija Drugega Georga Friedricha Händla.\nPredvajali jih bomo s posnetka koncerta Komornega zbora RIAS in Akademije za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Justina Doyla, narejenega oktobra lani v berlinski Koncertni hiši.\n

Avtor: Brigita Rovšek

Na prvi dan novega leta je umrl Mako Sajko, slovenski scenarist in filmski režiser. V spomin nanj bomo poslušali pogovor, ki ga je leta 2007, ob režiserjevi 80-letnici, pripravila Ingrid Kovač Brus. Režiral je po večini kratke in dokumentarne filme s socialnimi temami, najpogosteje po svojem scenariju. Leta 1969 je prejel nagrado Prešernovega sklada za »režijo dokumentarnih filmov, posebej za film Samomorilci, pozor!«, leta 2009 Badjurovo nagrado za življenjsko delo in leta 2021 še nagrado Franceta Štiglica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V utemeljitvi nagrade so med drugim zapisali: "Resnično izjemen v tej za dokumentarce nerodovitni grudi je bogati opus Maka Sajka […]: niz klasik, ogrlica filmskih biserov na nehvaležnem vratu slovenske kinematografije. In čeprav so združeni posamezniki političnega sistema Sajkovo ustvarjanje nasilno ovirali in nazadnje prekmalu prekinili, je ustvaril zavidljiv opus (žal le) kratkometražnih filmov." Njegovi filmi še vedno delujejo sveže, tako zaradi tematike, ki si jo je izbiral, kot tudi zaradi filmskega izraza.

Avtor: Ars

Bušinenge je skupno ime za potomce pobeglih sužnjev v Gvajani. Kot podobne skupine v drugih, predvsem srednje- in južnoameriških državah, od katerih smo nekatere že spoznali, ohranjajo spomin na svoj izvor in v svoji kulturi številne prepoznavne elemente iz svojih nekdanjih domovin. Bušinenge iz Gvajane spoznavamo na zvočnih posnetkih iz prejšnjega desetletja, poslušamo pa tako vokalno kot instrumentalno glasbo.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Začenjamo z vladno razglasitvijo, da bo leto 2023 leto pisatelja in politika Ivana Tavčarja in arhitekta Edvarda Ravnikarja, nova vlada pa je lansko 100-letnico rojstva partizana in pesnika Karla Destovnika- Kajuha tozadevno v letošnje leto vključila naknadno. Vodja Agencije za knjigo Katja Stergar bo osvetlila navzočnost slovenske knjige na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu na Majni, direktorica Natalija Polenec bo povzela, kaj ob letošnji 100-letnici ustanovitve pripravlja Slovenski etnografski muzej, od treh letošnjih evropskih prestolnic kulture posebej predstavljamo madžarski Veszprém, pred koncem pa bo odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus napovedala obeležitve naše letošnje 60-letnice začetka oddajanja.

Avtor: Goran Tenze

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

V ZDA živeča latvijska režiserka Signe Baumane (izg. sígne baumáne) je navdušila že s svojim avtobiografskim celovečernim filmom Kamenje v mojih žepih (predstavljen je bil tudi na Animateki); v njem ob pomoči vizualnih metafor obravnava duševno zdravje žensk, odkrito govori tudi o depresiji. Njen novi celovečerni film Moja romanca z zakonom nadaljuje črnohumorno seciranje ženskih življenj v patriarhalni družbi, pripoveduje o fantaziji in realnosti zakonske zveze, kot jo je avtorica doživela sama. Signe Baumane se je Tini Poglajen oglasila iz svojega studia v newyorškem Brooklynu.\n\n

Avtor: Tina Poglajen

Paquito D'Rivera: Contradanza (Rivera) \nLia Pale: Diamonds And Pearls (Rüegg) \nTommy Flanagan: Pannonica (Monk) \nDavid Sanborn: Dukes And Counts (Miller) \nGerry Mulligan: Come Rain Or Come Shine (Heusen) \nWynton Marsalis: Star Dust (Carmichael)

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Glasbeniki Filadelfijskega orkestra so se 25. avgusta lani z glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta predstavili v Kraljičini dvorani v Edinburgu v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega glasbenega festivala. Najprej je bil na sporedu Kvintet za klarinet in godala v A-duru, K. 581, v katerem je klarinet igral Ricardo Morales, potem pa še Mozartov Klavirski koncert št. 12 v A-duru, K. 414, ki je zvenel v redko izvajani skladateljevi lastni komorni različici za godalni kvartet in solo klavir. Pri klavirju je nastopil pianist Yannick Nézet-Séguin, sicer glasbeni direktor Filadelfijskega orkestra.

Avtor: Mihael Kozjek

Francoski pisatelj Pierre Drieu La Rochelle se je rodil v Parizu, kjer je tudi umrl, 3. januarja pred 130 leti. Bil je tragična pojava, saj se je boril na fronti v prvi svetovni vojni, se družil z nadrealisti in se z njimi razšel, med drugo vojno pa je simpatiziral z nacisti in ob koncu naredil samomor. \nOdlomek njegovega najboljšega romana z naslovom Izplamtevanje, prvega romana o mamilih, v prevodu Tanje Lesničar Pučko pripoveduje o treh poslednjih dneh narkomana Alaina. Prikazuje junakove muke in strahove, predvsem pa nemoč pred drogo, ki ga uničuje. Izbrani odlomek sicer zbuja upanje, da bo Alaina odrešilo pisanje, se pravi moč ustvarjanja, vendar ga neizogibno čaka tragičen konec.\n\nRežiserka Špela Kravogel, \nigralec Primož Pirnat, \nglasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, \nmojstrica zvoka Sonja Strenar, \nurednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. \nProdukcija 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Skladatelju je prav v tej operi uspelo doseči naravnost presenetljivo intenzivnost izraza. Cherubinijeva glasba je polna ostrih tonov in pretresljivo izraža duševno trpljenje, ljubosumje, divji bes in sovraštvo junakinje. Da bi čim bolj poudaril ekspresivne trenutke drame, je uporabil nenadne prekinitve fraz, nepričakovane pavze, ostinato, skrajne dinamične kontraste, spreminjanje tempa in novo orkestralno zvočnost in barvo. \n\nV glavnih vlogah so nastopili: Sondra Radvanovski (Medeja), Matthew Polenzani (Jazon), Janai Brugger (Glavka) in Michele Pertusi (Kreont). \nZbor in orkester Metropolitanske opere je vodil Carlo Rizzi. \n

Avtor: Dejan Juravić

Marie de la Luz de la Alvarez, ki nastopa pod umetniškim imenom Lucero Tena, je kastanjete povzdignila na nivo solističnega instrumenta.

Avtor: Tina Ogrin

Charles Péguy se je rodil 7. januarja pred 150 leti v Orléansu. Sprva je bil agnostik, prepričan socialist in nacionalist, vendar se je leta 1808 spreobrnil v krščanstvo in postal predan katolik. Nameraval je napisati petnajst misterijev. Preddverje skrivnosti druge kreposti je drugi izmed treh, ki mu jih je uspelo ustvariti. To je molitev Ivane Orleanske – molitev upanja in predanosti Božji volji. Angleški pesnik Geoffrey Hill je zapisal: "Péguy je ena izmed velikih duš, eden izmed velikih preroških umov dvajsetega stoletja." \n\nPrevod Gorazd Kocijančič, interpretacija Maja Gal Štromar, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2013.\n

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin