Ars aktualno Želja po nebu začenja cikel posvečen Makucu

Letos bo minilo 100 let od rojstva Vladimirja Makuca, enega najplodovitejših slovenskih likovnih umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Dela izjemnega likovnika, interpreta Krasa, ki je posegal v srednji vek, med računalniške piksle in v vesolje, bo mogoče videti v Sloveniji in Italiji na šestih razstavah s skupnim naslovom V vse smeri. Cikel se bo začel drevi v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju z razstavo Želja po nebu.

Ars aktualno Finalisti za nagrado LUX v Kinodvoru in na RTV 365

V Kinodvoru si boste lahko od 2 do 9. aprila ogledali pet filmov, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne v Ukrajini, moči v športnem mentorstvu in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Nominirane filme si boste lahko prihodnji teden ogledali tudi na portalu RTV 365.

Ars aktualno Predstava Vila blok Evropa kot metafora sodobne Evrope

Zadnja letošnja premiera v Mestnem gledališču ljubljanskem je komična drama Vila blok Evropa. Podpisuje jo Lutz Hübner, trenutno eden najpogosteje uprizarjanih nemških avtorjev. Režije se je lotila Barbara Hieng Samobor, ki je igro tudi prevedla in jo priredila. Skupina ljudi različnih poklicev, generacij in gmotnega položaja se odloči, da bodo skupaj gradili nepremičnino in v njej tudi sobivali. Visoko leteče in pogosto uporabljene besede kot so sodelovanje, skupnost in solidarnost se v praksi hitro razblinijo in izkaže se, da ima pri odločitvah glede gradnje in arhitekturne zasnove največ besede tisti, ki ima največ kapitala.

Ars aktualno Fotografija je glagol v komunikaciji

Na kar dveh razstavah v Ljubljani najdemo dela okoljevarstvenega fotografa Nicka Brandta. Angleški ustvarjalec, ki je svetovno eden izmed najvidnejših na področju fotografije, v objektiv zajema uničujoče vplive podnebnih sprememb. Njegova potujoča razstava Napočil bo dan do 7. septembra gostuje v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija. Ustanoviteljica galerije Willas iz Stockholma na Švedskem, ki zastopa Nicka Brandta, Ellen K. Willas, dodaja, da ima medij fotografije veliko družbeno moč in izjemno sposobnost predajanja sporočil. ''Fotografija je glagol v komunikaciji. Res lahko spremeni dojemanje in razmišljanje ljudi.''

Ars aktualno Radijska igra grem greš greva na 55. Tednu slovenske drame

V nedeljo bodo v Kranju v stolpu Škrlovec na Tednu slovenske drame živo uprizorili radijsko igro Brine Jenček z naslovom grem greš greva v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars in Tedna slovenske drame. Za besedilo je avtorica na lanskem Tednu slovenske drame prejela nagrado za mladega dramatika. V igri nastopa mlad par, štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar, ki se spopada z različnimi težavami v zvezi z delom, skupnim življenjem, družino – na njune odločitve pa vpliva tudi okolje. Režiserko Saško Rakef smo najprej vprašali, v kolikšni meri je bilo treba besedilo, napisano za oder, prirediti za radio.

Ars aktualno Filma Novi sošolci Tonija Cahunka in Čas nasproti naju Simone Jerala na Festivalu neodvisnega filma

Na programu 25. Festivala neodvisnega filma sta tudi dokumentarni film Tonija Cahunka Novi sošolci, ki v ospredje postavi otroke priseljencev s Kosova v Sloveniji in izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju v novo šolsko okolje ter dokumentarni film Čas nasproti naju Simone Jerala, intimen vpogled v prijateljstvo med očetom in njegovo hčerjo, režiserko filma, ki beleži minevanje časa, ki jima je preostal.

Ars aktualno AIPA in slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih

Ta hip sta AIPA, organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, ter slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih. Spor je privedel celo do bojkota slovenskih filmov v kinih. Poročamo o ozadju spora in predstavljamo mnenje Ministrice za kulturo in Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo.

Ars aktualno Začenja se 55. Teden slovenske drame

Na svetovni dan gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Festival bodo odprli s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov in premierno uprizoritvijo vesele tragedije Jureta Karasa Gospodarji neumnosti, nastale v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo bo prejela Milena Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Ira Ratej, stanovske nagrade za dveletno obdobje pa Simona Semenič, Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.

Ars aktualno Galerija MUZA v secesijski stavbi predstavlja umetniško zbirko Nove Ljubljanske banke

V Novi Ljubljanski banki pravijo, da so bančniki v svojem poslanstvu vedno videli več kot le transakcije in številke. Tradicija zbiranja umetnin, ki je pognala korenine že v Mestni hranilnici Ljubljanski, se je nadaljevala, leta 1999 pa so tudi uradno ustanovili NLB umetniško zbirko. V prvih desetih letih so jo z deli priznanih slovenskih avtoric in avtorjev dopolnjevali pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Staneta Bernika. Pridobljeno kulturno dediščino pa je banka nato predala v skrb programu Muza – muzeju, galeriji in akademiji pod okriljem NLB. Muzeju bančništva se zdaj na Čopovi 3 v Ljubljani pridružuje še nov galerijski prostor, odpirajo pa ga z razstavo, poimenovano Eho. Med drugim predstavljajo svojo zbirko, ki se osredotoča na dela sodobnih umetnic in umetnikov iz jugovzhodne Evrope.

Likovni odmevi Zora Stančič: ''Če je vse popolno, imam občutek, da ne želim tega povedati in da svet ni tak''

Grafični likovni svet uveljavljene slovenske umetnice Zore Stančič je izredno širok tako v vsebinskem kot tehničnem uresničevanju. V njem raziskuje meje grafičnega medija in njegove vloge v sodobnem vizualnem jeziku, kar je predstavljeno na pregledni razstavi Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, ki jo lahko obiščemo v Mestni galeriji Ljubljana. Kustos razstave dr. Sarival Sosič je zapisal, da postavitev poudarja temeljne linije, ki utrjujejo in potrjujejo vse osrednje značilnosti avtoričine likovne poetike. Zora Stančič pa sicer deluje tudi kot izredna profesorica za področje umetniške grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Foto: Urška Boljkovac

Svet kulture Kar je bilo in kar bo, Kokkola, Županova micka

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo uprizorili Županovo Micko, prvo slovensko dramsko besedilo iz leta 1789, ki ga je Anton Tomaž Linhart napisal po nemški predlogi, na tržaškem odru pa bo postavljeno v petdeseta leta prejšnjega stoletja med kras, morje in večkulturni Trst. Pa še o dveh premierah: V Mestnem gledališču Ptuj nas čaka Kar je bilo in kar bo – mož in žena se odpravita v gledališče, tam pa ugotovita, da v predstavi v bistvu nastopata sama. Zazreta se v svojo zgodovino, ob tem pa še dilema: si želita pogledati tudi v svojo prihodnost? In še v Slovensko ljudsko gledališče v Celju gremo, na arktično tragikomedijo Kokkola, ki na duhovit in mestoma ciničen način problematizira centralizacijo, mrtvost malih krajev in izgubljenost mlajše generacije.

Gremo v kino Petra Seliškar se te dni z dvema dokumentarcema predstavlja na dveh festivalih, film Ravno obratno pa išče pozitiven odnos do razhajanja para

Posvečamo se romantični drami, posvečeni razhajanju para, z naslovom Ravno obratno španskega režiserja Jonasa Truebe, in akcijskemu filmu Nevarni gradbinec. Pogovarjamo se s Petro Seliškar – te dni sta kar dva njena nova dokumentarna filma (Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki se oba posvečata življenju ene od zadnjih planšarskih družin v makedonskem visokogorju) na ogled na dveh festivalih, namreč na ZagrebDox in Visions du reel. Poročamo tudi o nekaj vrhuncih jubilejnega 25. festivala avstrijskega filma Diagonala.

Podobe znanja Mojca Kumin Horvat: Presenetilo me je, da je toliko starih slovenskih zemljepisnih imen v Porabju še vedno živih

V pogovoru z jezikoslovko in dialektologinjo preverjamo, kaj nam stari lokalni toponimi povedo o materialni in duhovni kulturi porabskih Slovencev

Razgledi in razmisleki Sharon Dodua Otoo: "Skušala sem ustvariti svet, v katerem bi se bralci izgubili in sledili miselnim procesom, asociacijam, besednim igram."

Sharon Dodua Otoo je britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskih korenin, ki živi in ustvarja v Nemčiji. Svoj romaneskni prvenec Adina soba je napisala v nemškem jeziku; v njem prepleta zgodbe štirih žensk po imenu Ada: matematičarke in programerke Ade Lovelace na začetku 19. stoletja v Angliji, poljske ujetnice leta 1945 v nacističnem koncentracijskem taborišču, ki je prisiljena v prostitucijo, katere pravo ime je Adelajda, mladenke v 15. stoletju v Zahodni Afriki, ki jo Ada kličejo po vasi, od koder prihaja, in noseče Ganke, ki v sodobnem Berlinu išče stanovanje. Adina soba temelji na kratki zgodbi Herr Gröttrup setzt sich hin, kar bi lahko prevedli kot "G. Gröttrup se usede", za katero je prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Dodua Otoo v svojem pisanju prepleta magični realizem, afrofuturizem, vprašanja identitete, odnosov in opolnomočenja: štirje liki so med seboj neločljivo povezani skozi prostor in čas, zgodbo pa poleg njih pripovedujejo tudi predmeti, ki jih obdajajo: metla, tolkalo, soba, potni list. Adina soba je v prevodu Sare Virk ob Festivalu Fabula, literature sveta, izšla tudi v slovenščini. S pisateljico se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Mateja Perpar, ton in montaža Gašper Loborec.

Izšlo je Barbara Korun: vnazaj

Pesnica Barbara Korun je svojo najnovejšo pesniško zbirko vnazaj objavila pri Založbi Pivec. Zbirko je občuteno oblikoval Sašo Urukalo: že kar povnanjil je svet poezije, ki stavi bolj na manj kot na več. Pesnica tako piše o težkih situacijah, vendar jih ne opisuje; ubeseduje jih asketsko, zadržano, skoraj implozivno. Tako bralko in bralca nagovarjajo situacije in izkušnje, o katerih pogosto molčimo ali govorimo previdno, naj bo to umiranje ali smrt ali vojna. V Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica premišljuje o svoji poeziji in poeziji sploh, pa tudi o preživetveni moči. Nikar ne zamudite.

Svet kulture Nominiranci za nagrado LUX, razstava Če želiš mir v Celovcu

V tokratnem Svetu kulture poročamo o filmih, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Odpravili se bomo tudi na razstavo v Celovec in preverili, kaj se danes dogaja v sklopu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.

Literarna matineja Marij Čuk: "Slovenska politika se mora zavedati, da je DSP tudi pokazatelj zrelosti in perspektive tega naroda"

Tržaški pesnik, pisatelj, dramatik in kritik Marij Čuk je od 10. decembra lani predsednik Društva slovenskih pisateljev. Izvoljen je bil na izrednem volilnem občnem zboru in prejel zelo veliko podporo. Marij Čuk je bil pred tem že leto dni član upravnega odbora Društva, vodstvene funkcije pa mu niso neznane, saj je, med drugim, deset let deloval tudi kot direktor slovenskega informativnega programa italijanske Rai. Njegov mandat na čelu Društva slovenskih pisateljev se bo iztekel 12. decembra 2026. Tokrat s Čukom razmišljamo predvsem o kondiciji društva, o Čukovi viziji delovanja te ustanove, pa tudi o nekaterih pomembnejših projektih, ki so pred njo – najvidnejši je seveda festival Vilenica, ki bo letos potekal štiridesetič.

Glasovi svetov »V pogajanjih je za Američane čas denar, za Kitajce pa je čas nerelevanten.«

Kako različno se pogajajo Rusi, Kitajci in Američani, kakšne so notranje razlike med zahodnimi državami in zakaj so v vse bolj multipolarnem svetu medkulturna pogajanja vedno pomembnejša

Zborovski panoptikum Megaron in Bachova Maša v h-molu

Ob vstopu v pomlad je Komorni zbor Megaron pod vodstvom dirigenta Garyja Gradna v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v dveh zaporednih večerih, v soboto, 22. marca, in v nedeljo, 23. marca, izvedel Mašo v h-molu, glasbeni testament Johanna Sebastiana Bacha. Na odru so se mu pridružili tudi izbrani solisti in Baročni orkester Megaron s koncertno mojstrico Mario Lindal iz Švedske. Izbor posnetkov s koncerta smo prepletli z izjavami umetniškega vodje zbora Damijana Močnika in gostujočega dirigenta Garyja Gradna, s katerimi smo še podrobneje osvetlili ta velikopotezni projekt.

Zborovski koncert Estonski moški zbor

Pozdravljeni, spremljali bomo koncert Estonskega moškega zbora. Posnetek je nastal aprila lani v metodistični cerkvi v Talinu, nanj pa sta se ujeli Maša Andresa Lemba in antifona Da pacem Domine Vladimirja Ágopova.

Recital Pianist Juho Pohjonen in komorna zasedba veteranskih godalcev

NULL

Filmska glasba Filmska glasba

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Franc Šturm

Tokrat se bomo spomnili skladatelja Franca Šturma, ki je dočakal le 31 let. Živel je med letoma 1912 in 1943, ko je med vojno izgubil življenje v Iškem Vintgarju. Rojen je bil v Pivki in se je izobraževal v Ljubljani, kompozicijo pa je študiral pri Slavku Ostercu. Pozneje se je odpravil na izpopolnjevanje na konservatorij v Prago pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi, ki sta tudi najmočneje vplivala na njegov kompozicijski slog. Franc Šturm je študiral tudi dirigiranje in operno režijo na glasbeni šoli Cesarja Francka v Parizu in po nemški okupaciji Pariza še v Ljubljani pri Danilu Švari. V svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je ustvaril največ komornih del in nekaj teh smo izbrali za danes.

Skladatelj tedna Sergej Kusevicki, 5. del

Kusevicki je v Boston prispel septembra leta 1924, pogodbo s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom pa je podpisal leto prej. Takrat je deloval v Parizu in drugih evropskih prestolnicah. Občasno je vodil Londonski ter Berlinski simfonični orkester, v Parizu, v katerem je tudi živel, pa je vsako leto priredil cikel koncertov z naslovom Simfonični koncerti Kusevickega. Te je izvajal še nekaj sezon po svojem odhodu v ZDA, leta 1928 pa je zaradi preobremenjenosti prenehal. Njegov prihod v Boston je nestrpno pričakoval ves umetniški svet. Že leto prej se je Kusevicki redno pojavljal v najbolj priznanih glasbenih revijah, pa tudi v Timesu in drugih uglednih ameriških dnevnih časopisih.

Komorni studio Carpe artem: Pot prijateljstva in Sprehodi v času

Predstavili bomo izbrane posnetke z dveh izstopajočih koncertov 12. cikla komorne glasbe Carpe artem, ki ga v sodelovanju s SNG Maribor pripravlja društvo za komorno glasbo Amadeus: s koncertov Pot prijateljstva in Sprehodi v času.

Banchetto musicale Johann Sebastian Bach: Sonate za violino in obligatni čembalo I ,Seviqc 2024

Ta teden začenjamo cikel oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov festivala stare glasbe Seviqc 2024. Koncert ob odprtju je bil v Celju, v stolni cerkvi sv. Danijela, 9. avgusta 2024, na njem pa sta violinistka Adriana Alcaide in čembalistka Ana Marija Krajnc izvedli tri Bachove sonate za violino in obligatni čembalo (preostale tri sta izvedli na zaključnem koncertu, ki ga bomo poslušali 5. junija). Johann Sebastian Bach je šest sonat (BWV 1014-1019) napisal kmalu po smrti svoje prve žene Marie Barbare, verjetno med letoma 1720 in 1723 v Cöthnu. Oba inštrumenta je dobro poznal in v sonatah je raziskal in upodobil vse njune tedanje tehnične in izrazne možnosti. Sonate so eden prvih primerov uporabe čembala kot solističnega glasbila, v tem primeru skupaj z violino, kajti v baroku je čembalo veljal za spremljevalni inštrument, ki je izvajal basso continuo, tokrat pa ga je Bach postavil za enakovrednega violini. JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ŠT. 6 V G-DURU ZA VIOLINO IN ČEMBALO, BWV 1019 JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ŠT. 5 V F-MOLU ZA VIOLINO IN ČEMBALO, BWV 1018 JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ŠT. 2 V A-DURU ZA VIOLINO IN ČEMBALO, BWV 1015 Violina: ADRIANA ALCAIDE, Čembalo: ANA MARIJA KRAJNC

Mladi virtuozi Violinistka Stefanija Udicki

27. marca 2024 je v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopila violinistka Stefanija Udicki in z Beato Ilono Barcza izvedla Sonato za violino in klavir v A-duru Cesarja Francka. Glasbenica je doma iz Srbije, osnovno in srednjo glasbeno šolo je končala v Šoli za glasbene talente v Ćupriji v razredu Milice Mladenović, nato pa se je vpisala na ljubljansko akademijo za glasbo in študirala pri Volodji Balžalorskem. V študijskem letu 2022/23 se je udeležila izmenjave Erasmus v Barceloni, v kateri je bila njena profesorica Helene Satue.

Tretje uho Štěpánka Balcarová - Life And Happiness of Julian Tuwim

Poet Julian Tuwim je bil poljski Jud, rojen leta 1894 v Lodzu. Študiral je pravo in filozofijo. Leta 1919 je ustanovil skupino eksperimentalnih pesnikov, imenovano Skamander. Balcarova je za glasbo, komponirano na njegove tekste, povabila k sodelovanju mlado poljsko pevko, Malgorzato Hutek.

Jazz avenija Kitarist Mick Goodrick

Oddaja bo namenjena glasbi kitarista Micka Goodricka. Glasbenik kljub svoji unikatni tehniki in slogu ni nikoli dosegel širše prepoznavnosti, saj se je posvetil predvsem pedagoškemu delu na bostonskem Berklee College Of Music. Mick Goodrick je posnel malo samostojnih plošč. Večino svoje energije je vložil v izobraževanje, med Goodrickovimi študenti je bilo kar nekaj znanih jazzovskih kitaristov, omenimo Billa Frisella, Johna Scofielda, Juliana Lagea, Lageja Lunda, in Mikea Sterna.

Samo muzika Pevka Jadranka Juras

Jadranka Juras je odlična pevka kvalitetne pop glasbe, operna solistka in izvrstna interpretka jazzovskih standardov. Na nastopu v Siti teatru v petek, 4. aprila se bo predstavila ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija z novim repertoarjem, ki ga bo odpela v slovenščini. Rdeča nit večera bo avtorska glasba pianista Milana Stanisavljevića.

Tretje uho Štěpánka Balcarová - Emotions

Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je izvrstna komponistka in aranžerka. Vodi svoj orkester in je solistka na trobenti. 13. aprila bo nastopila v Cukrarni v Ljubljani, v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Posebej za to priložnost je napisala suito Chronos, za Big Band RTV Slovenija on solista, trobentača Tomaža Gajšta. Nastopila bo tudi vokalna solistka Ana Čop.

Samo muzika Novi albumi slovenskega jazza

V oddaji Samo muzika predvajamo glasbo z novih plošč slovenskega jazza. Na vrsti bodo skladbe naslednjih izvajalcev: zasedbi Soothsayer in Nakana, Gavro Quartet, kvartet Petre Onderufove, kitarist Jani Moder in kvartet Blaža Trčka.

Jazz avenija Bobnar Roy Haynes – in memoriam

Legendarni bobnar Roy Haynes je umrl 12. novembra lani, le par mesecev preden bi dopolnil okroglih sto let. Haynes je igral s skoraj vsemi pomembnejšimi jazzisti dvajsetega stoletja.

Jazz Ars Saksofonist Lou Donaldson – in memoriam

Oddajo namenjamo saksofonistu Louju Donaldsonu. Med igranjem v vojaškem orkestru je odkril glasbo Charlieja Parkerja ter se odločil za alt saksofon in za jazzovsko kariero. Donaldson se je sčasoma osvobodil prevelike navezanosti na slog Charlieja Parkerja ter razvil lastnega, nekoliko robustnega, oplemenitenega z vplivi sočasnega soula ter ritem in bluza.

Jazz siesta BeJazzy - 10 let

Slavnostni koncert ob deseti obletnici delovanja bo v soboto, 22. marca ob 19. uri v veliki dvorani KGBL na Ižanski cesti v Ljubljani. Zboru, ki ga vodi dirigentka Ksenja Pirc, se bo pridružil še jazzovski trio. Sestavljajo ga klaviaturist Anže Vrabec , basist Nikola Matošić in bobnar Tijan Grašič. Pa še vokalni kvintet Anakrousis ter dijaka oddelka za jazz KGBL, trobentač Anže Istenič in pevka Flora Krampač.

Jazzovska jutranjica Urška Centa - intervju

Pred koncertom iz cikla "Noches de Tablao", ki bo v soboto v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, smo se pogovarjali z Urško Centa, ki je telo in duša tega projekta. Z njo bo nastopil tudi sloviti urugvajski bobnar Guillermo McGill (ex Enrique Morente, Dave Liebman, Tete Montoliu, Juan Manuel Cañizares, John Abercrombie, Wynton Marsalis, Marc Johnson, George Mraz, Niño Josele itd.).

Radijska igra Ervin Fritz: Pavliha ali Človek, ne jezi se

Pavliha ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga zmeraj polomi. Mami dela velike težave, vendar se v tej radijski igri najde nekdo, ki ga vzljubi prav takega, kakršen je. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pavliha – Žan Perko Grof Višnjegorski – Gašper Jarni Grofica Višnjica – Sara Gorše Grofica Kravja – Vesna Jevnikar Ribničan – Jure Henigman Mati – Maja Končar Krčmar – Gaber Trseglav Služabnica – Ana Hribar Prvi Višnjan – Uroš Maček Drugi Višnjan – Matija Rozman Višnjanka – Maja Sever Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018.

Radijska igra Brane Šalamon, Zdenko Kodrič: Marmor

Igra s podnaslovom Metaarhitektonska patetična simfonija z radiofonsko asociacijo je trikotniško zastavljena patetična ljubezenska zgodba matere, očeta in sina, v izvedbi potencirana in arhitektonsko simfonična. Kritik Lojze Smasek je ob premieri v časniku Večer med drugim zapisal, da je režija ljubezensko fabulistiko in izpovednost stopnjevala do neznosnosti in jo vsake toliko časa strmoglavljala v brezna nepričakovanosti, da so ljubezensko patetični in obenem se temu posmehujejo tako, da z vsem silovito pretiravajo in s tem pretiravanjem pravzaprav razgaljajo zabavnost teh stikov. Režiser: Igor Štromajer Dramaturginja: Bojana Kunst Tonski mojster: Branko Kosi Redaktorica: Lučka Gruden Slava – Petra Govc arhitekt Vladislav – Tomaž Gubenšek Rokov – Ludvik Bagari Posneto v studiih Radia Maribor marca 1991.

Kratka radijska igra Andrej Brvar: Pravzaprav bi lahko govorila o sreči

Kratko radijsko igro sestavljata dve poetični izpovedi iz naše vsakdanjosti, obe v interpretaciji iste igralke. Avtor je pozoren na svet in na dogajanje, ki ju običajno spregledamo ali se nam zdita samoumevna, vendar ju ugleda še drugače skozi oči svojih enako vsakdanjih likov. Režiser in prirejevalec: Janez Jemec Dramaturg: Slavko Jug Tonski mojster: Milan Kranjc Pripovedovalka – Anica Sivec Posneto v studiu Radia Maribor leta 1980

Kratka radijska igra Draga Puc: Roža

Satirična groteska govori o premoči argumentov državno-upravne birokracije nad argumenti strokovnega znanja in razumne presoje. Radijska igra odstre tudi vprašanja odgovornosti in namena medijskih kampanj, zlasti na področju zdravstva. Režiser: Matjaž Šmalc Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Barbara Žefran Ženska – Iva Babić Moški – Boris Kos Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1998.

Radijska igra Franček Rudolf: Debele sanje

Igra je posvečena letošnji prejemnici igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, Mileni Zupančič – umetnici, ki je s svojo predanostjo in nenehnim iskanjem novih izraznih možnosti bogatila in še bogati umetniški in medijski prostor. Ustvarila je številne in raznovrstne vloge. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisljiv pečat v gledališki umetnosti, v kateri s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo že več desetletij bogati slovensko kulturno krajino. Kot vrhunska umetnica je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. V igri jo boste lahko slišali v vlogi ženske v različnih življenjskih obdobjih v vrhunski interpretaciji skupaj z Ivom Banom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilija Šurev Evico igra Milena Zupančič, Valentin je Ivo Ban. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1983.

Radijska igra Anatole France: Crainquebille

Eno najbolj znanih del francoskega pisatelja pripoveduje o uličnem prodajalcu zelenjave z imenom Crainquebille, ki se je zaradi dolgega jezika zameril policaju in potem postal žrtev krivične sodbe. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Prevajalec: Karel Dobida Tonski mojster: Borut Jeras Crainguebille - Lojze Potokar Stražnik Bastien Matra - Dušan Škedl Gospa Bayardova - Vera Pantič Dr. Mathieu - Jože Zupan Predsednik sodišča - Edvard Gregorin Zagovornik - Maks Bajc Stari pravnik - Vladimir Skrbinšek Kostanjar - Aleksander Valič Drugi sodelujoči igralci - Saša Miklavc, Iztok Klemenčič, Bojana Klemenčič, Ludvik Pečar, Marjan Kralj, Pavle Kovič, Slavo Švajger Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1956

Radijska igra Pavlina Pajk: Mačeha

Tretji del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavi slovensko pisateljico Pavlino Pajk, prvo pisateljico z izdanim zbranim delom, ki je v svojem opusu obravnavala dotlej v slovenski književnosti še neizpisane zgodbe. Rodila se je 9. aprila 1854 v Pavii, nekaj časa živela v Trstu, nato v Solkanu, po poroki pa v več evropskih mestih. V slovenski meščanski ljubezenski roman je vpeljala ženski lik kot osrednjo osebo in kot najvišjo vrednoto izpostavila zakon iz ljubezni. Poleg tega se je dotaknila ženskega vprašanja, zato nekateri v njej vidijo začetnico slovenskega literarnega feminizma. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Elza – Urška Taufer Eufemija, njena mačeha – Tina Gunzek Dekan, Elzin stric – Danijel Malalan Arnold – Jure Kópušar Inženir Piber – Primož Forte Strokovni komentar - dr. Katja Mihurko Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023.

Kratka radijska igra Nika Lipuš: Avtoportret

V okviru mednarodnega projekta B-AIR je nastalo več kratkih zvočnih del v sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, v eni od njih pa lahko slišimo gibanje iz globine vode kot avtoportret učenke Nike Lipuš, s čimer bomo počastili svetovni dan voda. Avtorica zamisli in režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Kratka radijska igra Saška Rakef: Morje

Radijska opera nas vabi v družbo ribe Faronike, s katero se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se razburkano morje pomiri in ali se ta, ki se iščeta, res nikoli več ne najdeta? Opero za dojenčke smo zaradi univerzalne zvočne govorice tokrat namenili tudi odraslim poslušalcem ob svetovnem dnevu voda. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginji: Katarina Kompan Erzar, Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Pripovedovalka – Vesna Jevnikar Glasova v morju – Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2022. Radijska opera za dojenčke Morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije.

Sedmi dan Skušnjave in preizkušnje

Ponavljamo pogovor Marka Rozmana z literarno zgodovinarko ddr. Ireno Avsenik Nabergoj o obravnavanju skušnjav in različnih preizkušenj v antični in sodobni književnosti.

Sledi večnosti 4. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov

V soboto, 12. aprila, bo v romarskem svetišču na Sladki Gori 4. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov – »Z ramo ob rami«, Romarji upanja. Naslov srečanja izraža glavne poudarke cerkvene sinode: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Po Sloveniji je zdaj več kot dvajset moških duhovnih skupin, tako imenovani možje svetega Jožefa, ki se širijo. Cilj vseslovenskega srečanja je tudi spodbuda, da se ustanovi še kakšna nova skupina. Prijave za srečanje 12. aprila so še odprte, nas pa je predvsem zanimalo, kaj je moška duhovnost, po kateri metodi delujejo skupine, na čem je poudarek in zakaj je pomembno poslušati drug drugega. V župnijo Sladka Gora v Šmarju pri Jelšah, ki je del Škofije Celje, se je odpravila Jasmina Bauman, ki vabi k poslušanju tokratne oddaje.

Musica sacra Sredi postnega časa - s spevom O, bone Jesu

O bone Jesu je starodavna latinska himna, ki se s svojo vsebino poda tudi v postni čas. »O, dobri Jezus, usmili se nas. Ti, ki si nas ustvaril, si nas odrešil s Krvjo, s predragoceno svojo Krvjo,« je njeno besedilo; v različnih oblikah in na različne načine je postala osnova sakralnim kompozicijam številnih skladateljev.

Sledi večnosti Katehumenat je namenjen vsem, ki želijo stopiti na pot vere

Ste že slišali za katehumenat, verouk za odrasle? Prav v tem času se katehumeni, ki so se odločili stopiti na pot vere, intenzivno pripravljajo na prejem zakramentov v aprilu. Obiskali smo župnijo Ljubljana - Sv. Križ na Žalah, kjer opažajo povečanje števila odraslih, ki jih to zanima. Na srečanja prihajajo z različnih koncev. V oddaji gostimo župnika, nekdanjega katehumena in letošnjo udeleženko.

Bogoslužje Prenos maše iz Ankarana

Na tretjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu. Mašuje župnik mag. Franc Šenk. Pri maši, poleg župljak in župljanov, sodelujejo še: Cerkveni mešani pevski zbor Svetega Mihaela, Olševek, župnija Šenčur pod vodstvom Mojce Gabrijel in organistka Nada Naglič.

Musica sacra Marija v slovenskih postnih pesmih

Tokrat se bomo z glasbo osredinili na Marijo, ki stoji pod križem in objokuje svojega Sina. Legenda pripoveduje, da naj bi Božja Mati pogosto prehodila pot Jezusovega trpljenja in naj bi bila zato začetnica pobožnosti križevega pota. Njeno žalost opevajo mnoge slovenske zborovske, ljudske in ponarodele postne pesmi.

Sedmi dan Postni čas in romanja

Na tretjo postno nedeljo se nadaljuje priprava na veliki praznik Velike noči. Mnogi verni kristjani prav v tem obdobju iščejo načine, kako poglobiti in okrepiti odnos z Bogom. Romanja so tradicionalno pomemben del te poti, saj ponujajo priložnost za molitev in premišljevanje. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili kapucina Jurija Slamnika, ki je nedavno doživel romanje v Rim. Podelil nam bo izkušnje, občutke in misli o tem, kako lahko romanja obogatijo duhovno pot, prav v postu.

Sledi večnosti Dr. Stanislav Slatinek, župnik in misijonar upanja

Tokrat smo se odpravili na Studence v Maribor, v župnijo sv. Jožefa, ki goduje 19. marca. Naš gost je bil dr. Stanislav Slatinek, župnik in misijonar upanja. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je namreč za jubilejno leto imenoval posebne misijonarje upanja, ki so nosilci sporočila tega svetega leta. Prihajajo iz različnih okolij in življenjskih področij, med njimi je tudi naš sogovornik. Župnija bo letos junija zaznamovala pomembno obletnico.

Musica sacra Hvalnice sv. Tomaža Akvinskega

Molim te ponižno, Hvali Sion, Rešenika, O sveta večerja, Pévaj jezik in O, zveličavna hostija so evharistični spevi, ki jih slišimo ob različnih priložnostih, včasih tudi v postnem času. Manj pa je morda znano, da imajo skupnega avtorja besedil, to je sv. Tomaž Akvinski, teolog, filozof, redovnik in cerkveni učitelj iz 13. stoletja, od čigar rojstva letos mineva 800 let. Njegove hvalnice so skozi stoletja navdahnile mnoge glasbene ustvarjalce.

Lirični utrinek Milan Jesih: Zblojeni čas je zgodnjega aprila

Mojster soneta, pesnik Milan Jesih, je duhovito upesnil doživljanje nekega zgodnjega aprila. Pesem je leta 2002, ko smo Utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Matej Recer.

Literarni nokturno Woody Allen: Izbor iz Allnovih zapiskov

Woody Allen je znan predvsem kot scenarist in režiser številnih filmskih komedij, ki pogosto prikazujejo nevrotične osebe, obsedene z ljubeznijo in smrtjo. V šestdesetih letih pa je napisal tudi kopico humorističnih zgodbic. Objavljal jih je v reviji New Yorker, pozneje pa jih je zbral v treh knjigah: Zdaj sva si bot, Brez perja in Stranski učinki. Izbrali smo kratko zgodbico z naslovom Izbor iz Allnovih zapiskov. Prevajalec je Janko Mrevlje Lozar, interpret Boris Ostan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2015.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (30/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se zgodba dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Poskušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (roj. l. 1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 pa vse do upokojitve l. 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige je Ivan Lotrič. Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, l. 2021. Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Nelly Sachs: Nekdo bo vzel žogo

Nelly Sachs, ki je živela med letoma 1891 in 1970, je bila nemška pesnica judovskega rodu. Pisala je poduhovljeno liriko, njene pogoste teme pa so usoda judovskega ljudstva, trpljenje in smrt. Njeno pisanje zaznamujejo bogata metaforika, ritmi psalmov in prosti verz. Leta 1966 je prejela Nobelovo nagrado za književnost. Pesem Nelly Sachs z naslovom Nekdo bo vzel žogo je prevedel Lojze Krakar. Leta 2007 jo je interpretiral dramski igralec Jožef Ropoša.

Literarni nokturno Tjaž Mihelič: V steklenici zgodovine

Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (29/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se zgodba dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Poskušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (roj. l. 1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 pa vse do upokojitve l. 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige je Ivan Lotrič. Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, l. 2021. Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Juliusz Słowacki: Marjetice

Marjetice. Tak je naslov pesmi poljskega pesnika Juliusza Słowackega, ki je živel med letoma 1809 in 1849. Słowacki je ob Mickiewiczu najpomembnejši pesnik poljske romantike; velja za začetnika poljske romantične dramatike. Pisal je domoljubno, ljubezensko in osebnoizpovedno liriko, tudi epske pesnitve. Pesem Marjetice je prevedla Rozka Štefan, leta 2007 jo je interpretiral dramski igralec Gregor Gruden.

Literarni nokturno Niko Grafenauer: Skrivnosti

Ena najbolj priljubljenih knjig za starejšo mladino pri nas je še vedno pesniška zbirka Nika Grafenauerja Skrivnosti. Njeni prvi bralci so danes že rahlo osiveli, a še vedno radi segajo po njej. Ob svetovnem dnevu mladinske književnosti smo izbrali nekaj pesmi o temeljnih pojmih življenja, kot so sreča, ljubezen, svoboda ali duša. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto marca 2025.

Lirični utrinek Marina Cvetajeva: Povem ti

Ruska pesnica Marina Cvetajeva je živela med letoma 1892 in 1941. Izšla je iz ruskega simbolizma in se razvila v pesnico s širokim tematskim izborom in poudarjenim lirskim subjektom, v njeni poeziji so pogosti liki močnih žensk. Njeno pesem z naslovom Povem ti je prevedel Tone Pavček, leta 2003 jo je interpretirala dramska igralka Barbara Žafran.

Neposredni prenos Neposredni prenos 5. koncerta abonmaja Same mogočne skladbe (SMS 5) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.

Neposredni prenos Drago Jančar: In ljubezen tudi

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Sodobna glasba ni bavbav, Družinski abonma SF 4

Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/

Neposredni prenos Simfoniki, organist Olivier Latry in dirigent Oscar Jockel

Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Neposredni prenos Odloženi prenos koncerta za PVC 4

Dobrodošli v družbi Zbora Slovenske filharmonije, pred katerega stopa mlada Hjona Song iz Južne Koreje. Koncertni program je oblikovala iz del Mateja Kastelica, Tineta Beca, Federice Lo Pinto in Ambroža Čopija ter skladb svojih rojakov, južnokorejskih ustvarjalcev. Najmlajši izbrani skladatelj je rojen leta 1997, najstarejši 1967: zven programa tako ne omogoča le spoznavanja vpliva samosvoje kulture, temveč tudi kompozicijsko-tehnično primerjavo. V prvi polovici zveni duhovna glasba, predvsem uglasbitve mašnih stavkov, v drugi polovici pa glasba na posvetna, večinoma simbolistična besedila ter priredbe ljudskih pesmi. Dirigentko bolje spoznamo v odmoru prenosa koncerta. Za zdaj razkrivamo le to, da je študirala in delovala v domovini in Estoniji. Današnji koncert je bila nagrada Zbora Slovenske filharmonije na Mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis carminis v Kopru pred dvema letoma.

Neposredni prenos V etru pesem 2 - Bori dehtijo

Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, sta nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo je pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.

Neposredni prenos Mozartina III

Tretji koncert iz cikla nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka pa se je predstavila koncertna mojstrica Jerica Kozole.

Neposredni prenos "Uigrano" - 4. koncert abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti

Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Podobe znanja Mojca Kumin Horvat: Presenetilo me je, da je toliko starih slovenskih zemljepisnih imen v Porabju še vedno živih

V pogovoru z jezikoslovko in dialektologinjo preverjamo, kaj nam stari lokalni toponimi povedo o materialni in duhovni kulturi porabskih Slovencev

Ars humana Profesor Dan Hicks iz Univerze v Oxfordu: "Kolonializem je v metropole prišel prav z muzeji"

Z Danom Hicksom, profesorjem sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustosom za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers, se pogovarjamo o njegovi knjigi Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v prevodu Ive Jevtić izšla leta 2024 pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Zakaj se morajo muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in zakaj prav z vračanjem nekdaj oplenjenih predmetov lahko začnejo odpravo njenih posledic? Z avtorjem smo se pogovarjali konec januarja ob njegovem gostovanju na dveh dogodkih cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: fotografija naslovnice knjige Brutalni muzeji: beninski muzeji, kolonialno naislje in kulturna restitucija (Založba Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled, 2024)

Kdo smo? Frančišek Borgia Sedej je morda najbolj zaslužen za to, da so primorski Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod.

Radijska igra Honoré de Balzac: Sreča je zmeraj ženska

Adaptacija istoimenske zgodbe iz zbirke Okrogle povesti francoskega avtorja, sicer klasičnega dela iz svetovne zakladnice vrhunskega humorja in duhovitosti. Na Siciliji se spoprijateljita italijanski in francoski vitez. Dogovorita se, da bo prvi kraljev zaupnik, drugi pa kraljičin ljubček, a se med njima kljub sklenjenemu prijateljstvu začne tekmovalnost. Prevajalec: Anton Debeljak Avtorica radijske priredbe in dramaturginja: Djurdja Flerè Režiser: Marjan Marinc Tonski mojster: Bojan Stopar Pripovedovalec – Janez Hočevar Vitez Gautier de Montsoreau – Boris Cavazza Vitez Petara – Dare Valič Kralj Ludofríd – Janez Albreht Španska kraljica – Majda Potokar Miraflora – Jerica Mrzel Mojster vrač – Aleksander Valič Veliki vojvoda – Andrej Nahtigal Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1974.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (29/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se zgodba dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Poskušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (roj. l. 1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 pa vse do upokojitve l. 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige je Ivan Lotrič. Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, l. 2021. Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (30/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se zgodba dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Poskušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (roj. l. 1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 pa vse do upokojitve l. 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige je Ivan Lotrič. Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, l. 2021. Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Neposredni prenos Mozartina IV

Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.

Koncert evroradia Glasba Mauricea Ravela

Francoski pianist Alexandre Tharaud čuti resnično strast do glasbe Mauricea Ravela, čigar 150. obletnico rojstva smo zaznamovali 7. marca letos. »Igranje Ravelove glasbe je vsakokrat izziv, skok v prazno in nov navdih,« nam zaupa pianist. K njej se neutrudno vrača z gotovostjo užitka, ki se vsakič znova vzbudi, na točki ravnovesja tega jasnega pisanja in te močne energije, ki je še posebno očitna v znamenitem Ravelovem Koncertu za klavir v D-duru za levo roko. Nič manjše zahteve v orkestru ne postavlja skladatelj, ki si ob vračanju v 18. stoletje dovoli vse, kar mu ponuja sodobni orkester. Njegove slavne strani navdihujejo najboljše v Francoskem nacionalnem orkestru in njegovem glasbenem vodji, romunskem dirigentu Cristianu Măcelaruju, ki sta njegova ambasadorja odličnosti po vsem svetu. V njuni izvedbi bomo poslušali še Ravelovi suito Couperinov nagrobnik in glasbo za balet Dafnis in Hloa.

Bogoslužje Prenos maše s Frankolovega

Na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Mašuje pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sodelujeta: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.