Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu Suita št. 4 v F-duru Matthewa Locka, Sonata za violino in klavir v D-duru Pietra Nardinija, Koncert za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella in Telemannov Pariški kvartet št. 1 v D-duru, TWV 43:D3.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Predvajamo Preludij za klavir št. 13, op. 31, imenovan »J'etaies endormie, mais non coeur veillait – Spal sem, a moje srce je gledalo«, Charlesa Valentina Alkana in Godalni sekstet v C-duru, op. 140 Louisa Spohra, ki ga tudi nekoliko podrobneje predstavljamo.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesnica in pisateljica Luiza Pesjak je pisala zelo različno poezijo. V ciklu Aforizmi je objavila tudi kvartino, ki morda zveni nekoliko agresivno, bojevito, verjetneje pa gre za spodbudo k dejavnejšemu življenju, delovanju. Pesem interpretira dramska igralka Tina Resman.

Avtor: Ars

Izbor slogovno in vsebinsko raznolikih glasbenih del začenja glasba Arama Hačaturjana (Adagio Spartaka in Frigije iz baleta Spartak), Petra Iljiča Čajkovskega (Romanca, op. 5) in Joachima Raffa (Romeo in Julija), ki jo na skupni imenovalec postavlja širše pojmovana tematika ljubezni. Spored dopolnjujejo še Po prebiranju Danteja, sonata quasi una fantasia Franza Liszta, Humoreska za violino in orkester Ottorina Respighija, klavirska suita Ogledala Mauricea Ravela, Počasni stavek za godalni kvartet Antona Weberna in Divertimento za pihalni orkester Oliverja Waespija.

Avtor: Mihael Kozjek

Francoska šesterica je dobila ime leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Skupina se je družila, komponirala in prirejala koncerte razmeroma kratek čas. Ko so se člani razšli, so se kot posamezniki najbolj uveljavili Poulenc, Milhaud in Honegger. Pa vendar sta njihovo ustvarjanje in povezanost z drugimi takratnimi umetniškimi gibanji zaznamovala zgodnje obdobje med vojnama. Delovali so v Parizu, ki je v tistem času doživljal enega izmed vrhuncev kulturne in umetniške produkcije.

Avtor: Bor Turel

Milan Ferlež je bil eden najpomembnejših in najbolj vsestranskih kitaristov slovenske zabavne, džezovske in narodno-zabavne glasbe. Velja za glasbenika, čigar največji odliki sta bila izjemno poznavanje harmonije ter neprekosljiv občutek za ritem in melodijo. Vodil je svoj Ansambel Milana Ferleža, bil je kitarist pionirske slovenske džezovske zasedbe Ljubljanski Jazz Ansambel in Plesnega orkestra Radia Ljubljana, predhodnika Big Banda RTV Slovenija, in ne nazadnje tudi kitarist ene najbolj priljubljenih narodno-zabavnih zasedb – ansambla Lojzeta Slaka.

Avtor: Marko Kumer

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Polona Kovačič

Redkokateri je v kopenskih vozilih presegel višjo hitrost kot dobrih 300 km/h, nemara v hitrih vlakih TGV v Franciji in Nemčiji. Tudi v zraku je redkokateri doživel in presegel povprečno hitrost potniških letal. Tokrat pa v pogovoru gostimo človeka, ki je dobri dve desetletji letel z nadzvočnimi lovci, poučeval druge pilote, in na višini 25 km dosegel nevarno bližino temine vesolja oziroma temnega neba nad seboj. O teoriji letenja in fiziki stanja onstran zvočnega zidu tokrat v našem studiu V ŽIVO Vojko Gantar – Gašo, upokojeni vojaški pilot letal Mig 21.

Avtor: Goran Tenze

Pevke in instrumentalistke na izvirnih zgodovinskih glasbilih so predstavile izbor skladb, ki so jih v 17. stoletju ustvarile skladateljice redovnice v samostanih v Emiliji-Romanji.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat namenjamo glasbi skladateljic in izvajalk redovnic, ki so v 17. stoletju delovale v samostanih v italijanski regiji Emiliji-Romanji. Glasba jim je poleg preprostih užitkov in tolažbe pomenila tudi pomembno vez z zunanjim svetom. Njihove skladbe duhovne vsebine bodo izvedle pevke in instrumentalistke mednarodnega ansambla Cappella Artemisia, ki je pod umetniškim vodstvom Candace Smith nastopil na 22. Festivalu Radovljica 2004, posvečenem ustvarjalnosti žensk. Poslušajte motete in druge duhovne skladbe Sulpitie Lodovice Cesis, ki je bila redovnica v avguštinskem samostanu San Geminiano. Bila je tudi cenjena lutnjarka in avtorica zbirke duhovnih motetov za dva do dvanajst glasov, ki je izšla leta 1619 v Modeni. Predstavili bomo tudi skladateljico Raphaello Aleotti, ki je bila koncertna mojstrica in glasbena vodja ansambla s kar 23-imi glasbeniki v samostanu San Vito v Ferrari. Bila je prva redovnica, ki je objavila svoje skladbe. Njena zbirka Sacrae cantiones iz leta 1593 obsega šestnajst motetov. Izvajalke Cappelle Artemisie na koncertu v Radovljici so bile: sopranistki Silvia Testoni in Patriza Vaccari, mezzosopranistka in glasbena vodja Candace Smith, altistki Alessandra Fiori in Frida Forlani, sopranistka in cinkistka Rebecca Reese, cinkistka Fiona Russell, pozavnistki Kate Rockett in Laura Sherlock, gambistka Claudia Pasetto in orglavka na klaviorganu Miranda Aurelli.

Avtor: Tjaša Krajnc

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Avtor: Ars

Predstavljamo povsem sveže posnetke pomladnega koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki je pod vodstvom Mihe Rogine 21. marca letos nastopil v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Kot je zdaj že navada, so vojaki znova postregli z drznim in tehtnim sporedom izvirnih skladb za pihalni orkester, hkrati pa še predstavili izvrstnega mladega solista iz Francije – saksofonista Étienna Boussarda, ki se je izkazal v zelo zahtevnem Koncertu za saksofon in pihalni orkester sodobne francoske skladateljice poljskih korenin Ide Gotkowsky. Oddajo dopolnjuje še dopadljiva Uvertura za pihalni orkester Masahira Sakate, enega sodobnih klasikov ustvarjanja za pihalne orkestre iz dežele vzhajajočega sonca.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V oddaji Svet kulture bomo predstavili najnovejši roman Toneta Partljiča z naslovom Veter z vzhoda. Zgodovinski roman, umeščen v 30. leta prejšnjega stoletja ponudi nov pogled na štajersko prestolnico. Žlahtna mešanica fikcije in resničnosti predstavlja kopico zgodovinskih osebnosti, v središču zgodbe pa so dijaki, ki se jim odpira širši pogled na svet. V nadaljevanju bomo obiskali tudi mariborske odrske deske in vas povabili k ogledu predstave Kako sem se naučila voziti, ki jo je režiral Nejc Gazvoda. Besedilo je leta 1998 ameriški dramatičarki Pauli Vogel prineslo Pulitzerjevo nagrado.

Avtor: Ana Rozman

Na šestem Zimskem festivalu je letos nastopil tudi Slovenski mladinski orkester, ki deluje pod vodstvom Žive Ploj Peršuh. Prvega marca je zaigral v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, z njim pa sta nastopila ugledna solista, tudi nekoliko mlajše generacije: violinist Robert Lakatoš in klarinetist Arthur Stockel.
Ta teden prisluhnite prvim trem Madžarskim plesom Johannesa Brahmsa, ki jih je izvedel orkester sam, ter dvema koncertoma za klarinet, ki ju je izvedel z Arthurom Stockelom: Mozartovemu Koncertu v A-duru ter Concertinu za klarinet in komorni godalni orkester, op. 11 Aleksandre Naumovski Potisk, ki je na koncertu doživel krstno izvedbo.

Avtor: Vesna Volk

Louise Glück: Zvesta in krepostna noč,
Monika Žagar: Diši po dosegljivem,
Virginie Despentes: Vernon Subutex,
ur. Olga Markič: Alma Sodnik in njeno filozofsko delo.

Recenzije so napisali Nives Kovač, Aljaž Krivec, Sašo Puljarević in Marija Švajncer.

Avtor: Vlado Motnikar

V poslušanje ponujamo glasbo domačih avtorjev, izbrali smo Drugo sonata za violino in klavir »Spominjanja« Uroša Kreka, Godalni kvartet št. 3 Vilka Ukmarja in Baročno uverturo za dvojni godalni orkester, klavir in tolkala Pavleta Merkùja.

Avtor: Primož Trdan

Ure v aprilu so radiofonska pripoved v nadaljevanjih, ki je nastala po romanu Mire Mihelič April.

Režiser in prirejevalec je ostal zvest likom iz romana April in Ure naših dni, zgodbi pa je dodal tudi svoje izkušnje in podatke iz literature iz vojnega časa. Dramatiziran in radiofonsko uprizorjen roman v tridesetih delih je nastal leta 2004 s sodelovanjem Radia Slovenija – Programa Ars in kulturnega programa RAI – Radia Trst A.

Pri produkciji tega posebnega radiofonskega dela so se ustvarjalci skušali čim bolj približati taki Ljubljani, kot jo imajo v spominu nekateri poslušalci, vendar pa je Peter Zobec pri ustvarjanju do dogajalnega kraja in časa vzpostavil tudi precejšnjo distanco. Zobca je roman Mire Mihelič April navdušil že kot mladega fanta, le da je takrat po knjigi hotel posneti film. Za radijsko priredbo se je odločil leta 2002, ko je roman znova prebral. V njem ga je navdušila predvsem polifonija čustev; v knjigi se prepletajo ljubezen, sovraštvo, krivica, zgodi se celo umor, hkrati pa spremljamo tudi rojevanje in propad slovenskega meščanstva. "Jaz pišem dnevnik, prvič in zadnjič v življenju," pravi o tem času Mira Mihelič (1912–1985) v spominski prozi Ure mojih dni. Iz njenih dnevniških fragmentov je leta 1959 nastal tudi roman April.

Tonska mojstrica Metka Rojc je pred premiero v radijskem etru opozorila na efekte, s katerimi so skušali poslušalcem čim nazorneje približati Ljubljano leta 1941, ko poteka dogajanje. V delu, ki je lahko tudi radijska igra, so tako vključili glasbo, ki se je vrtela v tistem času, v radijskih arhivih pa so izbrskali tudi take zvoke, kot je škripanje tramvaja po ljubljanskih ulicah.

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo Ure v aprilu kot posebno dragocenost iz našega bogatega radijskega arhiva.

Avtor priredbe in režiser: Peter Zobec
Mojstrica zvoka: Metka Rojc
Avtor glasbe: Mojimir Sepe
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Tonski asistent: Zmago Frece
Asistent režije: Alenka Kovačič

Igralci
Iza: Nataša Barbara Gračner
Gospa Viktorija: Ivanka Mežan
Celia: Ljerka Belak
Mario: Aljoša Ternovšek
Fernhahn: Bogomir Veras
Samo: Brane Šturbej
Griša: Igor Samobor
Nenad: Gašper Tič
Lilija: Mojca Ribič
Ada: Maja Šugman
Iris: Polona Juh
Bergant: Aleš Valič
Valentini: Zlatko Šugman
Oster: Alojz Svete
Beno: Jure Ivanušič
Srečko: Sandi Pavlin
Libika: Zvezdana Mlakar
Napovedovalec: Matija Bartl
Pevka: Vita Mavrič
Nastopili so še: Jože Drabik, Mario Dragojević, Miča Udir, Rok Matek, Maja Martina Merljak, Irena Felicijan, Zdenka Vetrovec, Marcandrea, Barbara Ravnikar, Bojan Vister, Taja Vetrovec, Peter Zobec, Metod Pevec, Nina Prešiček, Igor Delfin.

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004.

Avtor: Alen Jelen

Prevajalec in literarni kritik Jaroslav Skrušný je napisal esej Novi zapiski iz klavzure. Objavil ga je na portalu za književnost in mišljenje Društva slovenskih pisateljev leta 2020. V njem med drugim, ozirajoč se na pandemični čas, zapiše:

"Po poti nizdol z Rožnika me nenadoma prevzame občutek izgubljenosti. Okrog poldneva je, dan je sončen, vroč, v zeleni katedrali gozda vlada spokojno zatišje, zdi se, da so se še ptice potuhnile in se predale opoldanski letargiji. Kar naenkrat okrog sebe začutim neznansko praznino, kot da sem se izgubil v prostoru, kjer mi je vse tuje, kjer z ničimer in nikomer ne morem vzpostaviti stika, kjer sem tuj in sam, brezpomočen, neskončno majhen delček, makovo zrnce v brezbrežju vsemirja. A ne občutim Roquentinovega gnusa nad nepredušno tujostjo sveta in stvari, ki me obdajajo, tudi ne groze pred praznino – saj je svet okrog mene poln, nabit s svojimi skrivnostnimi pomeni – bolj zaznavam nekakšno brezbrižnost kozmosa, ki me obdaja, prav fizično izkušam svojo absolutno nepomembnost. In hkrati zaznavam nekakšno totalno odprtost, darežljivo izročenost bivanju; ni me več oziroma, kolikor sem, sem le še ta odprta razpoložljivost, izvorna človeška mogočost, kot bi rekel Kocbek, večni vandrovec na križpotjih nikdirdoma, zablodeli tujec v hiši bíti."

Mihael Kozjek je izbral glasbo, ki poveže esej – to so odlomki iz Canzone serenate, šeste skladbe prvega zvezka Pozabljenih melodij Nikolaja Medtnerja. Pri klavirju je Lilya Zilberstein. Oblikovalec zvoka eseja Vito Plavčak, bralca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Avtor: Andrej Rot

Eden največjih Brahmsovih oboževalcev je bil Arnold Schönberg. Oče dvanajsttonske glasbe se z glasbo romantičnega skladatelja ni ukvarjal le teoretično. Z orkestracijo prvega Brahmsovega klavirskega kvarteta je pokazal simfonične razsežnosti komorne glasbe svojega velikega vzornika. Nastala "Simfonija" bo nocoj izvedena ob enem najslavnejših violinskih koncertov klasičnega obdobja, Violinskem koncertu Ludwiga van Beethovna, ki ga bo odigral violinist Augustin Hadelich, rezidenčni umetnik Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna v tej sezoni. Na sporedu bo tudi koncertna skladba "What the Thunder Said" za violončelo in orkester japonske skladateljice Malike Kishino, ki predstavlja skladateljičino idejo o ustvarjanju »zvočnih organizmov« in interpretira več kot 100 let staro pesem Thomasa Stearnsa Eliota.

Avtor: Polona Kovačič

Osnovni skelet radijske igre je intimna monodrama Samuela Becketta Krappov zadnji trak, V didaskalije besedila se v avtorski maniri vpisujeta slovenska ustvarjalca Niko Goršič in Pavel Mihelčič, ki sta se 25. septembra 2014 skupaj predstavila v gledališko-glasbenem performansu v Cankarjevem domu. Malo drugačen koncert za dva solista in Beckettovski orkester posvečamo dramskemu igralcu in režiserju performansa Niku Goršiču, ki je pred kratkim praznoval osemdeseti rojstni dan.

Režiserja: Jože Valentič, Niko Goršič
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Izvajalec avtorske glasbe: Pavel Mihelčič

Performerja – Niko Goršič, Pavel Mihelčič
Sodeloval je še Ivo Ban.

Uredništvo igranega programa
Posneto v Cankarjevem domu septembra 2014 in v studiih Radia Slovenija aprila 2015.

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Konstantinos Kavafis se je rodil v grški družini 29. aprila 1863 v Aleksandriji v Egiptu, sprva je bil dejaven kot novinar, pozneje pa kot uradnik v egiptovskem ministrstvu za javna dela. Svojih pesmi ni nikoli želel objaviti v knjižni obliki, ampak jih je objavljal v lokalnih časopisih in revijah. Šele dve leti po njegovi smrti, leta 1935, so prvič izšle tudi v knjižni obliki. Navdih zanje je našel v zasebnem življenju, pa tudi v zgodovini. Predvsem se je navduševal nad obdobjem helenizma, ki se je v njegovih delih odrazilo kot vrsta psevdozgodovinskih ali na videz zgodovinskih pesmi, pa tudi pesmi, ki so izhajale iz resničnih zgodovinskih dogodkov, vanje pa je vpletel tudi veliko univerzalnih premislekov o sleherniku. Klarisa Jovanović je za oddajo prevedla nekaj Kavafisovih pesmi, tudi eno njegovih najbolj znanih, nastalo leta 1904, z naslovom Čakajoč na barbare.

Interpret Željko Hrs,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Matjaž Miklič,
režija Saška Rakef,
urednica oddaje Tesa Drev Juh,
produkcija 2021.

Avtor: Ars

Na letošnjem džezovskem sejmu JazzAhead v Bremnu bodo v fokusu nemški glasbeniki. Poslušali bomo naslednje izvajalce: Daniel Erdmann's Velvet Revolution, Conic Rose, kontrabasistko Gino Schwartz, Liun And The Science Friction Orchestra, pihalko Ingrid Laubrock in Andromeda Mega Express Orchestra.

Avtor: Marko Kumer