Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Marcello Potocco je pesnik, prevajalec in literarni teoretik. Lani je izdal svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Odisej(ka) v labirintu. Izdal je že pet pesniških zbirk in za njegove zgodnejše pesmi sta bili značilni filozofsko pretresanje človekovega vsakdana ter prehajanje poezije v prozo. Pesem Vse interpretira dramski igralec Jožef Ropoša.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

V duhu časa, ko ženske v Katoliški cerkvi prevzemajo vse pomembnejše naloge, so slovenski škofje za generalno sekretarko Slovenske škofovske konference imenovali sestro, prvo žensko, redovnico dr. Marijo Šimenc. Petletni mandat bo nastopila v ponedeljek. Kdo je ta ženska, za katero pravijo, da je izjemna intelektualka z odličnimi operativnimi sposobnostmi. Kakšna je njena vizija Cerkve danes? Kaj pravi o vlogi žensk laikinj, pa tudi redovnic v Cerkvi?

Avtor: Nataša Lang

Ime bela nedelja izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih, ki simbolizirajo čistost. Obrede in liturgijo je spremljala tudi primerna glasba. Skozi stoletja se je spreminjala, stalnico pa je predstavljal gregorijanski koral, ki naj bi predstavljal najčistejšo obliko glasbe sploh in je še danes prva glasba Katoliške cerkve. Velikonočnim gregorijanskim napevom tokrat prisluhnite v izvedbi vokalnega ansambla Schola Hungarica.

Avtor: Polona Gantar

Vabljeni k poslušanju evangeličanskega bogoslužja. Pripravila ga je evangeličanska duhovnica iz Gornjih Petrovcev Jana Kerčmar.

Avtor: Jana Kerčmar

Četrti koncert iz cikla Mozartine 2023 bo vodil dirigent Slaven Kulenović, kot solist pa se bo predstavil klarinetist Jurij Hladnik. V prvem delu nedeljske matineje bosta zveneli deli Carla Marie von Webra – Uvertura k operi Evrianta in Kvintet za klarinet in godalni kvartet v B-duru, op. 34, v priredbi za klarinet in godalni orkester, v drugem delu pa Simfonija št. 36 v C-duru imenovana Linška, Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Avtor: Tina Ogrin

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Satirični roman Gargantua in Pantagruel francoskega pisatelja 16. stoletja Françoisa Rabelaisa še danes velja za eno velikih klasičnih del evropske književnosti. Rabelais je bil menih in zdravnik in zaradi svojih spisov večkrat preganjan. V svojem pisanju je ironiziral srednjeveške viteške in fantastične zgodbe, kritiziral srednjeveško vzgojo ter v sočnem, z "galskim" humorjem začinjenem jeziku razlagal renesančne ideale vsestranskega človeka. Slovenci pa se ob Rabelaisu lahko navdušujemo tudi nad mojstrskim prevodom Branka Madžareviča.

Interpretacija Blaž Šef,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonska izvedba Sonja Strenar,
režija Živa Bizovičar.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Bellinija, Mayrja, Verdija, Mozarta, Donizettija in Vaccaija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Simfonični orkester iz Stavangerja je 17. januarja 2020 v svoji matični dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju gostil enega najuglednejših norveških pianistov Christiana Ihleja Hadlanda, rojenega leta 1983 prav v Stavangerju. Spored je poleg priljubljenega Klavirskega koncerta št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna, v katerem se je Hadland predstavil kot solist, zajemal še redko izvajani Beethovnovo uverturo Blagoslov hiše, op. 124 in Cherubinijevo Pogrebno koračnico ter Simfonijo št. 103 v Es-duru z vzdevkom 'S tremolom po pavkah' Josepha Haydna. Dirigiral je Jan Willem de Vriend.

Avtor: Mihael Kozjek

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je letošnji teološki simpozij z naslovom Vi ste sol zemlje in luč sveta posvetila vlogi laikov v Katoliški cerkvi. Ker število duhovnikov in drugih duhovnih poklicev v Cerkvi upada, številne naloge v njej prevzemajo laiki. Škofje napovedujejo, da bodo večino služb v Cerkvi, ki niso povezane z zakramentom svetega reda, prevzeli verni laiki. Teologi opozarjajo na pasti takega početja, to lahko pripelje do klerikalizacije laikov.

Avtor: Nataša Lang

Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno kompozicijo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200 letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, da bi napisal glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

21. aprila bo minilo osemdeset let od smrti slikarja Riharda Jakopiča, zato poklon velikemu slovenskemu slikarju z odlomkom iz knjige Antona Podbevška o njem. Besedilo je predvsem dokument izjemne kulturnozgodovinske vrednosti. Pisatelj je bil dolga leta Jakopičev prijatelj in zaupnik ter je tudi zbiral podatke o njegovem življenju in delu, zapisoval pa si je tudi njegova razmišljanja in odgovore na različna vprašanja. Prav tako je zbral dokumentacijo o Jakopičevih prijateljih in sodobnikih. Tako je to delo najstvarnejši in najobsežnejši Jakopičev življenjepis in dokument o njegovi tragični eksistenci, pa tudi dragocena podlaga za raziskovanje slovenskega impresionizma. Iz knjige, ki je izšla leta 1983 pri Cankarjevi založbi, smo izbrali odlomek, v katerem je Anton Podbevšek obiskal Riharda Jakopiča sedem let pred njegovo smrtjo v ateljeju na Mirju.

Igralec Matej Recer,
glasbenua opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
režiser Jože Valentič.
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2013.

Avtor: Ars

V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Cukrarni nastopila pevka NIna Strnad. S sekstetom bo premierno predstavila avtorski program. Z njo bodo bobnar Kristijan Krajnčan, basist Jošt Lampret, pianist Gregor Ftičar, soksofonist Jaka Kopač in trobentač Tomaž Gajšt. V avdio- in videoprenosu na Programu Ars Radia Slovenija in spletni strani MMC RTV Slovenija.

Avtor: Hugo Šekoranja

Francoska pisateljica kamerunskega rodu Léonora Miano velja za eno izmed utemeljiteljic prave afroevropske literature. Sama večkrat poudarja, da je tisto, kar jo v njenih knjigah zanima, afriški pogled na obravnavano tematiko, ter izpostavlja tudi nujnost samospoznanja za pravo razumevanje sveta. V središču portreta je roman Senčna doba, za katerega je Léonora Miano leta 2013 prejela nagrado femina in tako postala prva dobitnica te prestižne nagrade med afriškimi avtorji.

Avtorica scenarija in prevajalka Urša Jernejc,
režiser Alen Jelen,
bralec Aleksander Golja,
interpretka Neda Rusjan Bric,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednica oddaje Tina Kozin,
leto produkcije 2017.

Avtor: Ars

»… zaljubil sem se v psihologijo Goye in njegovo paleto … to rožnato belino lic v kontrastu s čipko in črnim žametom, tiste bele roke v barvi jasmina, barve matere - biser me je osupnil ...' je v pismu iz leta 1910 pojasnil španski skladatelj in pianist Enrique Granados, kaj ga je tako navdihnilo v umetnosti slikarja Francisca de Goye y Lucientesa.

Avtor: Katja Ogrin

Da gibanje na svežem zraku blagodejno vpliva na počutje in zmanjšuje stres, ni nobena novost. V zgodbi Sončna kura slovaškega književnika Janka Jesenskega pa so mestni veljaki prav zaradi telovadbe tarče zanimanja in posmeha. Zgodba, izbrana za Literarni nokturno, je bila leta 1913 izdana v zbirki Malomeščanske zgodbe. Tudi sicer je Jesenský pogosto pisal o malomeščanstvu, v njegovo pisanje pa so vstopali humor, satira in situacijska komika.

Interpret je Vito Weiss,
prevajalki Diana Pungeršič in Maja Žvokelj,
priredba za radio: Maja Žvokelj,
režiser: Jože Valentič,
glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar,
tonski mojstri: Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
leto nastanka: 2016.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin