Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Zaznamujemo 335. obletnico rojstva nemškega skladatelja in violinista, predstavnika galantnega sloga. Njegova vokalna glasba je žal večinoma izgubljena, ohranjen pa je dobršen del Fascheve komorne in koncertantne glasbe. Poslušamo: Uverturo v D-duru, Koncert za lutnjo in orkester v d-molu ter Koncert v D-duru za violino, dve oboi, fagot, tri trobente, pavke, godala in basso continuo.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Logar je skladatelj slovenskega rodu, ki se je rodil na Reki, večino svojega življenja pa je preživel v Srbiji. Zato ga uvrščamo med skladatelje, ki so pomembno zaznamovali zgodovino srbske povojne glasbe. Za njegov opus sta značilna živahnost in humor, ki pa se, glede na glasbeni kontekst, včasih spremenita v parodijo ali grotesko. Poslušali bomo krajši orkestralni deli: Cedursko sinfonietto in Italijansko simfonijo. Obe sta nastali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Avtor: Katarina Radaljac

Pesnik vesolja Gregor Strniša je v slovensko literarno zgodovino zapisan kot dobitnik številnih nagrad, med njimi tudi Prešernove za življenjsko delo. Poleg pesmi, dram in radijskih iger je pisal tudi besedila za popevke. Pesem z naslovom Večerna pravljica je izšla leta 1959 v njegovi prvi pesniški zbirki z naslovom Mozaiki. Interpretira jo Boris Ostan.

Avtor: Ars

Poslušamo: Bagatele, op. 47 Antonina Leopolda Dvořáka, Suito za godalni orkester Leoša Janačka, Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Andante iz Simfonije št. 2, op. 16 Aleksandra Glazunova, Simfonično pesnitev št. 9 (Hungaria) Franza Liszta in Koprsko simfonijo Vladimirja Lovca.

Avtor: Katarina Radaljac

Kdo so tekmovalci in kakšne so njihove odlike, nam bo povedala gostja pred mikrofonom: Mihela Jagodic z Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Avtor: Brigita Rovšek

Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ...
Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika?

Orkester Slovenske filharmonije
Franci Krevh, povezovalec

Avtor: Vesna Volk

Umrl je igralec Andrés Valdés. Rodil se je leta 1936 na Kubi, od tam je odšel kmalu po Castrovem prevzemu oblasti. Pred več kot pol stoletja je prišel v Ljubljano in tu ostal, pred tem pa se je v Parizu pri največjih mojstrih izpopolnil v pantomimi, umetnosti, ki je bila v Sloveniji takrat skoraj neznana. Od sredine šestdesetih let je kot predavatelj na igralski akademiji, kot svetovalec za gib v gledališčih in kot učitelj pantomime v svojem lastnem studiu gibalno oblikoval in izpopolnil več rodov slovenskih igralcev. Leta 2010 je za svoje življenjsko delo prejel bršljanov venec Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Leta 2016, ko je dopolnil 80 let, se je z njim pogovarjala Vida Curk.

Avtor: Vida Curk

Harfa je v Andih v Peruju prisotna že dobra štiri stoletja. Tja so jo prinesli evropski misijonarji, kot v še nekaterih latinskoameriških deželah pa so jo prebivalci vpletli v svoje življenje, oblikovali njen zvok in melodije, ki jih igrajo nanjo. Je diatonična harfa, brez pedalov, s precej globokim resonančnim trupom in kovinskimi strunami, to pa ji da močnejši zvok in poudarjen ritem. Lahko spremlja petje ali pa igra samostojno, včasih tudi skupaj s piščalmi. Nekaj različne posvetne in nekaj cerkvene praznične glasbe nam igra skupina glasbenikov iz Cuzca na posnetkih iz začetka šestdesetih let.

Avtor: Tomaž Rauch

Kdo so prejemniki Jakopičevih nagrad in priznanj ter nagrade vstajenje, kaj razstavljajo v Celovcu in Ljubljani, kaj je novega v Cankarjevem domu in kako spodbujati kulturno-umetnostno vzgojo za odrasle? Odgovore dobite v oddaji.

Avtor: Vlado Motnikar

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Med 17. in 23. aprilom bo v Ljubljani v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki potekala 10. izdaja festivala žanrskega filma Kurja polt. Ob tem jubileju se bo Tesa Drev Juh v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjala z Mašo Peče, ki festival vodi že od začetka – o izzivih, uspehih, o preteklih izdajah in o letošnji ediciji Kurje polti, pa o stigmi, ki se še vedno drži žanrskega filma.

Avtor: Tesa Drev Juh

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Umetnost ima svojo moč, najbrž pa to ni edini vzrok, da se nam vsebina romana Krasni novi svet Aldousa Huxleyja danes in pravzaprav v vsakem času od njegovega nastanka leta 1932 zdi bližje od časa 26. stoletja, v katero je dogajanje v romanu v resnici postavljeno. Krasni novi svet je namreč distopija razvoja družbe, ko v tehniziranem svetu zavladata brezčutnost in kriza duha. Izbrali smo prvo poglavje romana, plastično predstavitev čudežnega sveta programirane genetike in z njo povezanih imenitnih dosežkov tehnike, hkrati pa tudi ostro kritiko totalnega manipuliranja.

Interpretka Tina Resman,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

V vsakem pomembnejšem gledališču je ta Straussova opera programska stalnica.
Kavalir z rožo je v izvirniku postavljen na Dunaj sredi 18. stoletja. Režiser Robert Carsen je resnične zgodovinske reference združil z izmišljenimi domislicami, kot je "plemeniti običaj" podarjanja srebrne vrtnice zaročenki, ki v resnici nikoli ni obstajal in anahronizmi, na primer z dunajskim valčkom, ki v tistem času še ni obstajal. Gre torej za predstavo, postavljeno v zadnja leta habsburške monarhije, ki ustvarja zapeljivo mitsko pokrajino, slovesen in neverjetno lep Dunaj, ki ga nikoli ni bilo.

Straussova najbolj priljubljena opera govori o modri ženski sveta – Maršalici, upodobila jo bo Lise Davidsen –, ki se zaplete z veliko mlajšim ljubimcem – Oktavijanom, v interpretaciji Samanthe Hankey –, vendar je nazadnje prisiljena sprejeti zakone časa in ga prepustiti lepi mladi dedinji Sofiji, zapela jo bo Erin Morley. Hofmannsthalov fascinantni libreto spretno združuje komedijo, zasanjano nostalgično fantazijo, pristno človeško dramo ter lahkotne, a presenetljive pridihe filozofije in družbenega komentarja. Basist Günther Groissböck nastopa v vlogi zlobnega barona Ochsa, Brian Mulligan pa upodablja Sofijinega bogatega očeta Faninala. V glavnih vlogah nastopajo še: Katharine Goeldner kot Anina, Thomas Ebenstein kot Valzacchi in René Barbera kot Italijanski pevec. Dirigentka Simone Young bo vodila zbor in orkester Metropolitanske opere.

Avtor: Dejan Juravić

Vzorno izšolana, od Boga nadarjena s srebrno čistim, krasnim glasom, se je učila in se naučila peti edino iz ljubezni do te velike umetnosti. Njena umetnost ni zunanja, ni patetična, nego intimna, iskreno notranja. Pavla Lovšetova globoko razumeva vse muzikalne detajle ter poje s tako plemenito eleganco, da moramo biti ponosni, da je član našega rodu, našega malega naroda.

Avtor: Tina Ogrin

Literarni zgdovinar in esejist Miha Pintarič je tudi pesnik. Z veliko lahkoto in in osupljivo sugestivnostjo piše o velikih temah, tudi o minevanju, pri tem pa se mimogrede naveže na različne tradicije, tudi na modernizem in sonet. Tu je nekaj njegovih pesmi iz njegove najnovejše zbirke Drevesa boli, ko izgubljajo liste. Nikar ne zamudite.

Režiserka Živa Bizovičar,
interpretka Tina Resman,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin