Ars aktualno V Kranju živa izvedba radijske igre Prva beseda je mama

Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, programa Ars, pripravlja v petek, 4. aprila, ob 17 h v dvorani Prešernovega gledališča Kranj živo izvedbo radijske igre Tjaše Míslej Prva beseda je mama, in sicer 4. del z naslovom Ksenija. To bo eden izmed dogodkov dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame in je nekaj posebnega v tem, da bodo igralci Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan in Branko Završan nastopili v živo, sama radijska igra v več delih, ki jo bomo poslušali na radijskih valovih, pa nastaja v studiu. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Režiserka je Špela Kravogel. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, da pove nekaj besed o besedilu Prva beseda je mama Tjaše Mislej.

Ars aktualno Želja po nebu začenja cikel posvečen Makucu

Letos bo minilo 100 let od rojstva Vladimirja Makuca, enega najplodovitejših slovenskih likovnih umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Dela izjemnega likovnika, interpreta Krasa, ki je posegal v srednji vek, med računalniške piksle in v vesolje, bo mogoče videti v Sloveniji in Italiji na šestih razstavah s skupnim naslovom V vse smeri. Cikel se bo začel drevi v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju z razstavo Želja po nebu.

Ars aktualno Finalisti za nagrado LUX v Kinodvoru in na RTV 365

V Kinodvoru si boste lahko od 2 do 9. aprila ogledali pet filmov, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne v Ukrajini, moči v športnem mentorstvu in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Nominirane filme si boste lahko prihodnji teden ogledali tudi na portalu RTV 365.

Ars aktualno Predstava Vila blok Evropa kot metafora sodobne Evrope

Zadnja letošnja premiera v Mestnem gledališču ljubljanskem je komična drama Vila blok Evropa. Podpisuje jo Lutz Hübner, trenutno eden najpogosteje uprizarjanih nemških avtorjev. Režije se je lotila Barbara Hieng Samobor, ki je igro tudi prevedla in jo priredila. Skupina ljudi različnih poklicev, generacij in gmotnega položaja se odloči, da bodo skupaj gradili nepremičnino in v njej tudi sobivali. Visoko leteče in pogosto uporabljene besede kot so sodelovanje, skupnost in solidarnost se v praksi hitro razblinijo in izkaže se, da ima pri odločitvah glede gradnje in arhitekturne zasnove največ besede tisti, ki ima največ kapitala.

Ars aktualno Fotografija je glagol v komunikaciji

Na kar dveh razstavah v Ljubljani najdemo dela okoljevarstvenega fotografa Nicka Brandta. Angleški ustvarjalec, ki je svetovno eden izmed najvidnejših na področju fotografije, v objektiv zajema uničujoče vplive podnebnih sprememb. Njegova potujoča razstava Napočil bo dan do 7. septembra gostuje v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija. Ustanoviteljica galerije Willas iz Stockholma na Švedskem, ki zastopa Nicka Brandta, Ellen K. Willas, dodaja, da ima medij fotografije veliko družbeno moč in izjemno sposobnost predajanja sporočil. ''Fotografija je glagol v komunikaciji. Res lahko spremeni dojemanje in razmišljanje ljudi.''

Ars aktualno Radijska igra grem greš greva na 55. Tednu slovenske drame

V nedeljo bodo v Kranju v stolpu Škrlovec na Tednu slovenske drame živo uprizorili radijsko igro Brine Jenček z naslovom grem greš greva v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars in Tedna slovenske drame. Za besedilo je avtorica na lanskem Tednu slovenske drame prejela nagrado za mladega dramatika. V igri nastopa mlad par, štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar, ki se spopada z različnimi težavami v zvezi z delom, skupnim življenjem, družino – na njune odločitve pa vpliva tudi okolje. Režiserko Saško Rakef smo najprej vprašali, v kolikšni meri je bilo treba besedilo, napisano za oder, prirediti za radio.

Ars aktualno Filma Novi sošolci Tonija Cahunka in Čas nasproti naju Simone Jerala na Festivalu neodvisnega filma

Na programu 25. Festivala neodvisnega filma sta tudi dokumentarni film Tonija Cahunka Novi sošolci, ki v ospredje postavi otroke priseljencev s Kosova v Sloveniji in izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju v novo šolsko okolje ter dokumentarni film Čas nasproti naju Simone Jerala, intimen vpogled v prijateljstvo med očetom in njegovo hčerjo, režiserko filma, ki beleži minevanje časa, ki jima je preostal.

Ars aktualno AIPA in slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih

Ta hip sta AIPA, organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, ter slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih. Spor je privedel celo do bojkota slovenskih filmov v kinih. Poročamo o ozadju spora in predstavljamo mnenje Ministrice za kulturo in Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo.

Ars aktualno Začenja se 55. Teden slovenske drame

Na svetovni dan gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Festival bodo odprli s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov in premierno uprizoritvijo vesele tragedije Jureta Karasa Gospodarji neumnosti, nastale v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo bo prejela Milena Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Ira Ratej, stanovske nagrade za dveletno obdobje pa Simona Semenič, Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.

Jezikovni pogovori Slovenska krajevna imena pred poknjiženjem

Po 200 letih je izšla Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine. Popis, ki je nastal na pobudo jezikoslovca Franca Metelka, daje zanimiv vpogled v žive oblike slovenskih krajevnih imen iz časa pred njihovim poknjiženjem. Nekaj jih bomo pregledali v pogovoru s Silvom Torkarjem, avtorjem monografije.

Kdo smo? Cvetna nedelja ima v krščanskem svetu pridih zmagoslavja

Pred cvetno nedeljo ponavljamo oddajo o velikonočnici in cvetnih običajih na Slovenskem. Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu.

S knjižnega trga Čučnik, Gomboc, Renko

Primož Čučnik: Osel in senca, Mateja Gomboc: Zavladati vetru, Manca G. Renko: Živalsko mesto. Recenzije so napisale Miša Gams, Majda Travnik Vode in Leonora Flis.

Svet kulture Dom je tam, kjer je delo

V Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled razstava Slikarska kolonija Poetovio – Ptuj 69-1969 ali Borlska kolonija, ki osvetljuje zgodovino prve slikarske kolonije v vzhodnem delu Slovenije. V Galeriji Photon v Ljubljani madžarska fotografinja in vizualna umetnica Anna Fabricius v razstavi Dom je tam, kjer je delo tematizira globalno delitev dela in izkoriščanje tujih delavcev. V oddaji lahko izveste rezultate Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje 2025. Vabljeni k poslušanju!

Ars humana Erazem Rotterdamski in pomen Hvalnice norosti – "tudi samega sebe postaviti pod vprašaj"

Posebno mesto med renesančnimi misleci pripada Erazmu Rotterdamskemu (1466 –1536), utemeljitelju novoveškega humanizma, ki poudarja vrednost posameznika, človeško svobodo, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Erazem, strasten zagovornik evropske ideje, je že časa svojega življenja veljal za markantno, vplivno in kompleksno osebnost. Prevedel in napisal je nekaj del – vsa v latinščini –, kot na primer Tožba Mirú, O svobodni volji, Vzgoja krščanskega vladarja idr., a njegovo najbolj pomembno in znano delo pa je Hvalnica norosti (1511, slovenski prevod 1952). Ta "mala neumna knjižica", kot jo je nekje sam poimenoval, danes velja za klasično delo evropskega humanizma in humanistike nasploh. Več o tem delu in njegovem avtorju pa v pogovoru, ki je nastal leta 2011. Sodelujeta dr. Igor Škamperle in dr. Aleš Bunta. Na fotografiji portret Erazma Rotterdamskega Hansa Holbeina mlajšega; vir Wikipedija.

Pogled v znanost Odmev razsvetljenstva na primeru botaničnih vrtov Ljubljane in Dunaja

Kako razumeti delovanje in vpliv prvih raziskovalnih ustanov na ozemlju sedanje države, če so nam približno poznani le njihovi odmevi v sedanjem času, ali z drugimi besedami, koliko poznamo in se sploh zavedamo pomena te dediščine danes? Dober primer ponuja najstarejši akademski pogon pri nas od ustanovitve leta 1810, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki ga že dolgo časa vodi znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, naš tokratni gost. Med drugim vrt skrbi tudi za uvid v svoje preteklo delovanje. Pred nekaj dnevi so tako predstavili knjigo o sodelovanju prvega ustanovitelja vrta, Franca Hladnika (1773-1844) z na Reki rojenim ustanoviteljem dunajskega z imenom Nicolaus Thomas Host (1761-1834). Naslov dela je »Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host«, o sodelovanju Hladnika in Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in na Dunaju. Poleg Bavcona so prispevke napisali še, pokojna botaničarka dr. Nada Praprotnik, zgodovinarka botanike iz Dunaja dr. Marianne Klemun in pomočnica vodje ljubljanskega Botaničnega vrta, biologinja dr. Blanka Ravnjak, docentka na ljubljanski Biotehniški fakulteti. FOTO: Vodja Botaničnega vrta UL dr. Jože Bavcon drži najnovejšo knjigo o dediščini vrta VIR: Goran Tenze, Program Ars

Eppur si muove - In vendar se vrti Turški razkol

Turčija je na razpotju med demokracijo in avtokracijo. V državi, ki se razprostira med Evropo in Azijo, vse bolj vre. Po aretaciji carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, največjega tekmeca turškega predsednika Erdogana, so izbruhnili protesti. Ljudje branijo demokracijo, ne pustijo si vzeti svobode. Kako trdna je oblast dolgoletnega voditelja Turčije v času nepredvidljivih razmer v državi in na svetu? Kako pomembna za Evropo je druga najmočnejša vojska v zvezi NATO?

Kulturna panorama Projekt DoSEL, srečanje PEN, razstave: fotografa Nicka Brandta, Vladimirja Makuca, Si vis pacem ...; projekt Material Bar na sejmu oblikovanja v Milanu

Izvedeli bomo več o srečanju partnerjev projekta Dramatika manjših evropskih jezikov DoSEL v okviru programa 55. Tedna slovenske drame v Kranju. Bliža se 57. srečanje Mednarodnega pisateljskega združenja PEN, na ogled so razstava Nicka Brandta v Cankarjevem domu in Galeriji Fotografija, razstava Želja po nebu ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Vladimirja Makuca v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, v Celovcu pa je povsem drugačna razstava z naslovom Si vis pacem … Če želiš mir v spomin na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Napovedali bomo slovenski projekt Material Bar na sejmu oblikovanja v Milanu.

Naši umetniki pred mikrofonom Anka Krašna: "Med ustvarjalcem in platnom se ustvari kreativni dialog"

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je prejela slikarka Anka Krašna. »Refleksija vrhunske avtorice se kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti,« so zapisali v utemeljitvi za Glazerjevo nagrado. Slikarka in profesorica Anka Krašna se je rodila leta 1950 v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomirala leta 1976, kjer je tri leta pozneje končala specialistični študij za slikarstvo. Kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje je bila do upokojitve leta 2023 zaposlena na mariborski Pedagoški fakulteti. Ustvarja v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju. Doslej se je predstavila na več kot 100 samostojnih razstavah in sodelovala na 340 skupinskih. Anko Krašna je leta 2016 pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.

Glasba našega časa Glasba s tribune Rostrum 2

Nadaljujemo poslušanje izbora glasbe z mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki se je lani v 70. izdaji odvila v organizaciji programa Klasika Litovskega nacionalnega radija. Spoznavali bomo dela Františka Chaloupke, Benceja Kutrika in Anne Fišere.

Skladatelj tedna Johann Michael Haydn, 2. del

Johann Michael ni imel želje po sestavi tematskega kataloga svojih del. Prvi je to delo leta 1808 opravil Nikolaus Lang in ga poimenoval Biografska skica. Leta 1907 je Lothar Perger sestavil katalog njegovih orkestrskih del, tako imenovani Perger Verzeichnis, in ta velja za nekoliko zanesljivejšega od Langovega. Leta 1915 se je podobnega katalogiziranja sakralnih del lotil še Anton Maria Klafsky. Na podlagi teh raziskovanj in razvrščanj se je izkazalo, ne le da Michaelovih del ni malo, ampak tudi to, da so zelo raznovrstna.

Za en bokal muzike Gorenje pri Zrečah

Leta 1977 je v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi oddajo o izročilu v Gorenjem pri Zrečah pripravil Marjan Kralj. Predvsem mladi so predstavili svoja prizadevanja za ohranjanje ljudskega izročila, ki je bilo v kraju spoštovano, na nazadnje tudi zaradi zavedanja pomembnosti le-tega, morda delno tudi zaradi neposredne bližine Vodovnikovega Skómarja. Spoznavamo torej del pevskega kot tudi godčevskega izročila iz Gorenja na Pohorju in bližnje okolice.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Mila Imak Fernandez Ostaševski in Blaž Stajnko na koncertu kluba Soroptimist

12. marca je v Dvorani Union v Mariboru potekal dobrodelni koncert ZANJU v organizaciji Humanitarnega kluba Soroptimist International Maribor. Na koncertu je nastopil Simfonični orkester SNG Maribor z dirigentko Živo Ploj Peršuh in solistoma – violinistko Milo Imak Fernandez Ostaševski in basbaritonistom Blažem Stajnkom. Koncert je bil dobrodelne narave, in sicer sta izkupiček prejela mlada umetnika, da bi jima olajšal študij v tujini, oba namreč sta ali še bosta študirala v Gradcu. Mila Imak Fernandez Ostaševski se izobražuje v razredu Vida Sajovca na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, v lanskem šolskem letu pa je bila sprejeta na Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec, v razred za nadarjene otroke, kjer svoje znanje violine izpopolnjuje pri Emiliu Percanu. ÉDOUARD LALO: ŠPANSKA SIMFONIJA ZA VIOLINO IN ORKESTER V D-MOLU, OP. 21, izbor stavkov Basbaritonist Blaž Stajnko je na ljubljanski Akademiji za glasbo študent magistrskega študija petja v razredu Matjaža Robavsa, pred tem pa je na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor pod mentorstvom Tatjane Dvoršak maturiral iz klavirja, pod mentorstvom Roberta Kampleta in Petra Novaka Smoliča pa tudi iz predmeta glasbeni stavek. WOLFGANG AMADEUS MOZART: ČAROBNA PIŠČAL, K. 620 (Uvertura in Arija Sarastra) ALBERT LORTZING: DIVJI LOVEC – ARIJA BAKULUSA: FÜNFTAUSEND TALER PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: JEVGENIJ ONJEGIN, ARIJA GREMINA: LYUBVI VSE VOZRASTY POKORNY GEORGE GERSHWIN: PORGY IN BESS – ARIJA PORGYJA: I GOT PLENTY O'NUTTIN'

Medenina in patina Policijski orkester in lahkotnejša glasba

Predvajamo izbor skladb lahkotnejšega značaja z zgoščenke, ki jo je Orkester Slovenske policije posnel leta 1994 v Cankarjevem domu pod vodstvom Milivoja Šurbka. Na sporedu avtorska skladba Jefa Pendersa z naslovom Glenn beats the Battle of Jericho, črnska duhovna Nobody knows v Pendersovi obdelavi za pihalni orkester Jefa Pendersa, Suita starih ameriških plesov Roberta Russlla Bennetta, avtorski deli Teda Huggensa: Adagietto za flavto in Kavna serenada ter skladba Vater und Sohn Josepha Bacha.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Zlata Ognjanović: samospevi in motet

Tokrat bomo predstavili sopranistko Zlato Ognjanović, rojeno Gašperšič, kot izvajalko samospevov in duhovne vokalno-instrumentalne skladbe. V njeni izvedbi poslušajte glasbo Slavka Osterca, Pavla Šivica, Marijana Lipovška in Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Skladatelj tedna Johann Michael Haydn, 1. del

Johann Michael Haydn je bil mlajši brat Josepha Haydna. Toda to mu pri glasbeni karieri ni kaj dosti pomagalo, saj je bil starejši Joseph namreč prodornejši in uspešnejši. Kljub temu Michaelova dela nekako nočejo oditi v pozabo. To so jim sicer napovedovali številni kritiki, poznavalci in glasbeni strokovnjaki, vendar se zdi, da se sence, v katerih je živel, predvsem tiste starejšega brata, pa tudi Leopolda Mozarta, očeta genialnega Wolfganga, kljub temu počasi le krajšajo.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo LXXVI – Jessica Krash: Se vidimo

V današnji oddaji bomo spoznali delo ameriške skladateljice in pianistke Jessice Krash, ki temelji na 14-ih umetniških delih, ki za svojo snov jemlje ženske. Gre za naročilo dveh umetniških ustanov ameriške zvezne države Washington: Narodne galerije umetnosti in Narodnega muzeja ženske umetnosti. Krash je izbrala 14 podob zelo različnih žensk, ki se časovno raztezajo prek sedem stoletij, so si starostno desetletja narazen in izražajo mešanico čustev.

Jazz avenija Bobnar Ari Hoenig

Posvetili se bomo glasbi jazzovskega bobnarja Arija Hoeniga. Njegov trio bo v četrtek, 10. aprila, nastopil v jazz klubu Kazina v Ljubljani. Z njim bosta zaigrala pianist Gadi Lehavi in basist Ben Tiberio. Hoenig je poznan po svojem izvirnem pristopu k igranju bobnov: ni zadolžen le za ohranjanje tempa, ampak aktivno soustvarja in sodeluje v kolektivni igri.

Samo muzika Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov: trobentačev Tomaža Gajšta in Igorja Matkoviča, pianista Renata Chicca, saksofonista Blaža Trčka in kitarista Marka Čepaka – Makija.

Jazz Ars Pianist Martial Solal – in memoriam

Oddajo namenjamo enemu najboljših evropskih jazzovskih pianistov Martialu Solalu, ki je umrl 12. decembra lani, star 97 let. Solal je ustvarjal dobrih sedemdeset let ter posnel okrog 50 samostojnih plošč in glasbo za več kot 20 filmov. Komponiral je tako solistične skladbe kot tudi dela za simfonični orkester, jazzovski orkester in vse zasedbe vmes. Nanj so vplivali vodilni skladatelji 20. stoletja: Béla Bartók, Igor Stravinski, Alban Berg, in Olivier Messiaen ter jazzovski pianisti, kot so Fats Waller, Teddy Wilson, Art Tatum, Erroll Garner, Bud Powell in Bill Evans.

Jazz siesta Tomaž Gajšt & Big Band RTV Slovenija

Cikel Jazz Ars All Stars bo v nedeljo, 13. aprila v ljubljanski Cukrarni gostil trobentača Tomaža Gajšta, z Big Bandom RTV Slovenija. Orkester bo vodila češka trobentačica in komponistka Štěpánka Balcarová. Posebej za to priložnost in posebej za Gajšta je napisala suito Chronos. Sodeluje tudi vokalna solistka Ana Čop.

Tretje uho Štěpánka Balcarová - Life And Happiness of Julian Tuwim

Poet Julian Tuwim je bil poljski Jud, rojen leta 1894 v Lodzu. Študiral je pravo in filozofijo. Leta 1919 je ustanovil skupino eksperimentalnih pesnikov, imenovano Skamander. Balcarova je za glasbo, komponirano na njegove tekste, povabila k sodelovanju mlado poljsko pevko, Malgorzato Hutek.

Jazz avenija Kitarist Mick Goodrick

Oddaja bo namenjena glasbi kitarista Micka Goodricka. Glasbenik kljub svoji unikatni tehniki in slogu ni nikoli dosegel širše prepoznavnosti, saj se je posvetil predvsem pedagoškemu delu na bostonskem Berklee College Of Music. Mick Goodrick je posnel malo samostojnih plošč. Večino svoje energije je vložil v izobraževanje, med Goodrickovimi študenti je bilo kar nekaj znanih jazzovskih kitaristov, omenimo Billa Frisella, Johna Scofielda, Juliana Lagea, Lageja Lunda, in Mikea Sterna.

Samo muzika Pevka Jadranka Juras

Jadranka Juras je odlična pevka kvalitetne pop glasbe, operna solistka in izvrstna interpretka jazzovskih standardov. Na nastopu v Siti teatru v petek, 4. aprila se bo predstavila ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija z novim repertoarjem, ki ga bo odpela v slovenščini. Rdeča nit večera bo avtorska glasba pianista Milana Stanisavljevića.

Tretje uho Štěpánka Balcarová - Emotions

Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je izvrstna komponistka in aranžerka. Vodi svoj orkester in je solistka na trobenti. 13. aprila bo nastopila v Cukrarni v Ljubljani, v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Posebej za to priložnost je napisala suito Chronos, za Big Band RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta. Nastopila bo tudi vokalna solistka Ana Čop.

Samo muzika Novi albumi slovenskega jazza

V oddaji Samo muzika predvajamo glasbo z novih plošč slovenskega jazza. Na vrsti bodo skladbe naslednjih izvajalcev: zasedbi Soothsayer in Nakana, Gavro Quartet, kvartet Petre Onderufove, kitarist Jani Moder in kvartet Blaža Trčka.

Kratka radijska igra Andrej Arko: Strah

Igra prinaša spomin na čase, ko je bil prehod meje z emigrantsko literaturo vse kaj več kot samo nevarna pustolovščina. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Milan, ekonomist – Uroš Smolej Brucmajor, hotelir – Matjaž Tribušon Giulia, Brucmajorjeva žena – Lučka Počkaj Klavdija, nevesta – Sabina Kogovšek Slavc, carinik in občinski svetnik – Aleš Valič KraševkiMarijana Brecelj in Lenča Ferenčak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004

Kratka radijska igra Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri

V igri gre za spopad med oblastno mediokriteto Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti. Prevajalec: Mile Klopčič Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalca: Larisa Vrhunc in Borut Lesjak Mozart – Brane Šturbej Salieri – Polde Bibič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1990

Radijska igra Honoré de Balzac: Sreča je zmeraj ženska

Adaptacija istoimenske zgodbe iz zbirke Okrogle povesti francoskega avtorja, sicer klasičnega dela iz svetovne zakladnice vrhunskega humorja in duhovitosti. Na Siciliji se spoprijateljita italijanski in francoski vitez. Dogovorita se, da bo prvi kraljev zaupnik, drugi pa kraljičin ljubček, a se med njima kljub sklenjenemu prijateljstvu začne tekmovalnost. Prevajalec: Anton Debeljak Avtorica radijske priredbe in dramaturginja: Djurdja Flerè Režiser: Marjan Marinc Tonski mojster: Bojan Stopar Pripovedovalec – Janez Hočevar Vitez Gautier de Montsoreau – Boris Cavazza Vitez Petara – Dare Valič Kralj Ludofríd – Janez Albreht Španska kraljica – Majda Potokar Miraflora – Jerica Mrzel Mojster vrač – Aleksander Valič Veliki vojvoda – Andrej Nahtigal Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1974.

Radijska igra Ervin Fritz: Pavliha ali Človek, ne jezi se

Pavliha ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga zmeraj polomi. Mami dela velike težave, vendar se v tej radijski igri najde nekdo, ki ga vzljubi prav takega, kakršen je. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pavliha – Žan Perko Grof Višnjegorski – Gašper Jarni Grofica Višnjica – Sara Gorše Grofica Kravja – Vesna Jevnikar Ribničan – Jure Henigman Mati – Maja Končar Krčmar – Gaber Trseglav Služabnica – Ana Hribar Prvi Višnjan – Uroš Maček Drugi Višnjan – Matija Rozman Višnjanka – Maja Sever Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018.

Radijska igra Brane Šalamon, Zdenko Kodrič: Marmor

Igra s podnaslovom Metaarhitektonska patetična simfonija z radiofonsko asociacijo je trikotniško zastavljena patetična ljubezenska zgodba matere, očeta in sina, v izvedbi potencirana in arhitektonsko simfonična. Kritik Lojze Smasek je ob premieri v časniku Večer med drugim zapisal, da je režija ljubezensko fabulistiko in izpovednost stopnjevala do neznosnosti in jo vsake toliko časa strmoglavljala v brezna nepričakovanosti, da so ljubezensko patetični in obenem se temu posmehujejo tako, da z vsem silovito pretiravajo in s tem pretiravanjem pravzaprav razgaljajo zabavnost teh stikov. Režiser: Igor Štromajer Dramaturginja: Bojana Kunst Tonski mojster: Branko Kosi Redaktorica: Lučka Gruden Slava – Petra Govc arhitekt Vladislav – Tomaž Gubenšek Rokov – Ludvik Bagari Posneto v studiih Radia Maribor marca 1991.

Kratka radijska igra Andrej Brvar: Pravzaprav bi lahko govorila o sreči

Kratko radijsko igro sestavljata dve poetični izpovedi iz naše vsakdanjosti, obe v interpretaciji iste igralke. Avtor je pozoren na svet in na dogajanje, ki ju običajno spregledamo ali se nam zdita samoumevna, vendar ju ugleda še drugače skozi oči svojih enako vsakdanjih likov. Režiser in prirejevalec: Janez Jemec Dramaturg: Slavko Jug Tonski mojster: Milan Kranjc Pripovedovalka – Anica Sivec Posneto v studiu Radia Maribor leta 1980

Kratka radijska igra Draga Puc: Roža

Satirična groteska govori o premoči argumentov državno-upravne birokracije nad argumenti strokovnega znanja in razumne presoje. Radijska igra odstre tudi vprašanja odgovornosti in namena medijskih kampanj, zlasti na področju zdravstva. Režiser: Matjaž Šmalc Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Barbara Žefran Ženska – Iva Babić Moški – Boris Kos Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1998.

Radijska igra Franček Rudolf: Debele sanje

Igra je posvečena letošnji prejemnici igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, Mileni Zupančič – umetnici, ki je s svojo predanostjo in nenehnim iskanjem novih izraznih možnosti bogatila in še bogati umetniški in medijski prostor. Ustvarila je številne in raznovrstne vloge. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisljiv pečat v gledališki umetnosti, v kateri s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo že več desetletij bogati slovensko kulturno krajino. Kot vrhunska umetnica je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. V igri jo boste lahko slišali v vlogi ženske v različnih življenjskih obdobjih v vrhunski interpretaciji skupaj z Ivom Banom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilija Šurev Evico igra Milena Zupančič, Valentin je Ivo Ban. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1983.

Radijska igra Anatole France: Crainquebille

Eno najbolj znanih del francoskega pisatelja pripoveduje o uličnem prodajalcu zelenjave z imenom Crainquebille, ki se je zaradi dolgega jezika zameril policaju in potem postal žrtev krivične sodbe. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Prevajalec: Karel Dobida Tonski mojster: Borut Jeras Crainguebille - Lojze Potokar Stražnik Bastien Matra - Dušan Škedl Gospa Bayardova - Vera Pantič Dr. Mathieu - Jože Zupan Predsednik sodišča - Edvard Gregorin Zagovornik - Maks Bajc Stari pravnik - Vladimir Skrbinšek Kostanjar - Aleksander Valič Drugi sodelujoči igralci - Saša Miklavc, Iztok Klemenčič, Bojana Klemenčič, Ludvik Pečar, Marjan Kralj, Pavle Kovič, Slavo Švajger Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1956

Musica sacra Ob 340. letnici rojstva J.S. Bacha

31. marca je minilo 340 let od rojstva J. S. Bacha; na letošnjo tiho nedeljo bo zato v ospredju glasba tega vélikega skladatelja. Njegov opus namreč obsega tudi mnoga dela, primerna za izvajanje v postnem času – pasijone, kantate, orgelske korale in druge kompozicije, v katerih s tonsko simboliko nagovarja k premišljevanju o Jezusovem trpljenju.

Sedmi dan Predstavitev Poljanskega rokopisa

Spoznavali bomo bogastvo slovenske baročne književnosti in se poglobili v eno pomembnejših odkritij novejše literarne zgodovine – Poljanski rokopis. S preučevanjem tega dela se ukvarja gost oddaje dr. Matija Ogrin, strokovnjak na področju književnosti. Poljanski rokopis, je veliko pripovedno delo, bogata kulturna dediščina, ki zajema religiozne in moralne tematike, ki so zaznamovale baročno obdobje.

Bogoslužje Prenos maše s Frankolovega

Na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Mašuje pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sodelujeta: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.

Sedmi dan Skušnjave in preizkušnje

Ponavljamo pogovor Marka Rozmana z literarno zgodovinarko ddr. Ireno Avsenik Nabergoj o obravnavanju skušnjav in različnih preizkušenj v antični in sodobni književnosti.

Sledi večnosti 4. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov

V soboto, 12. aprila, bo v romarskem svetišču na Sladki Gori 4. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov – »Z ramo ob rami«, Romarji upanja. Naslov srečanja izraža glavne poudarke cerkvene sinode: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Po Sloveniji je zdaj več kot dvajset moških duhovnih skupin, tako imenovani možje svetega Jožefa, ki se širijo. Cilj vseslovenskega srečanja je tudi spodbuda, da se ustanovi še kakšna nova skupina. Prijave za srečanje 12. aprila so še odprte, nas pa je predvsem zanimalo, kaj je moška duhovnost, po kateri metodi delujejo skupine, na čem je poudarek in zakaj je pomembno poslušati drug drugega. V župnijo Sladka Gora v Šmarju pri Jelšah, ki je del Škofije Celje, se je odpravila Jasmina Bauman, ki vabi k poslušanju tokratne oddaje.

Musica sacra Sredi postnega časa - s spevom O, bone Jesu

O bone Jesu je starodavna latinska himna, ki se s svojo vsebino poda tudi v postni čas. »O, dobri Jezus, usmili se nas. Ti, ki si nas ustvaril, si nas odrešil s Krvjo, s predragoceno svojo Krvjo,« je njeno besedilo; v različnih oblikah in na različne načine je postala osnova sakralnim kompozicijam številnih skladateljev.

Sledi večnosti Katehumenat je namenjen vsem, ki želijo stopiti na pot vere

Ste že slišali za katehumenat, verouk za odrasle? Prav v tem času se katehumeni, ki so se odločili stopiti na pot vere, intenzivno pripravljajo na prejem zakramentov v aprilu. Obiskali smo župnijo Ljubljana - Sv. Križ na Žalah, kjer opažajo povečanje števila odraslih, ki jih to zanima. Na srečanja prihajajo z različnih koncev. V oddaji gostimo župnika, nekdanjega katehumena in letošnjo udeleženko.

Bogoslužje Prenos maše iz Ankarana

Na tretjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu. Mašuje župnik mag. Franc Šenk. Pri maši, poleg župljak in župljanov, sodelujejo še: Cerkveni mešani pevski zbor Svetega Mihaela, Olševek, župnija Šenčur pod vodstvom Mojce Gabrijel in organistka Nada Naglič.

Musica sacra Marija v slovenskih postnih pesmih

Tokrat se bomo z glasbo osredinili na Marijo, ki stoji pod križem in objokuje svojega Sina. Legenda pripoveduje, da naj bi Božja Mati pogosto prehodila pot Jezusovega trpljenja in naj bi bila zato začetnica pobožnosti križevega pota. Njeno žalost opevajo mnoge slovenske zborovske, ljudske in ponarodele postne pesmi.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (32/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Inokentij Annenski: Lok in strune

Pesnik in esejist Inokentij Annenski, rojen leta 1855, sodi v prvo generacijo ruskih simbolistov; njegova poezija izhaja iz poznoromantične ruske tradicije in klasikov evropske moderne. Pesem Lok in strune govori o človekovi razklanosti, ki jo zmore, po Annenskem, osmisliti le beg v umetnost. Prevajalec Drago Bajt, igralec Milan Štefe. Posneto septembra 2011.

Literarni nokturno Paolo Giordano: Samotnost praštevil

Italijanski pisatelj Paolo Giordano, eden osrednjih gostov letošnjega blejskega srečanja PEN, je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, romanom o Alice in Mattii, ki ju je otroštvo travmatično zaznamovalo in pozneje tudi povezalo. Prevajalka Anita Jadrič, igralka Ljerka Belak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Igor Likar. Posneto decembra 2010.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (31/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Vida Brest: Igrajte, o, godci

Ta teden boste v liričnih utrinkih poslušali pesmi z motivom glasbil. A glasba seveda prikliče raznovrstne občutke: veselje in žalost, mir in nemir. Igralka Iva Krajnc. Posneto maja 2006.

Literarni nokturno Matthew Rohrer: Vojska velikanov

Sodobni ameriški pesnik Matthew Rohrer (1970) je po dokončanem magistrskem študiju poezije na univerzi v Iowi dobil službo predavatelja na newyorški univerzi in se preselil v Brooklyn, kjer zdaj živi. Ob koncu lanskega leta je izšla njegova deseta pesniška zbirka z naslovom Vojska velikanov. V njej se avtor posveča marsičemu, od svetilk, pokopališč in oblakov do literarnih veličin, kot so Ana Ahmatova, Jevgenij Jevtušenko, Macuo Bašo idr. S tem nadaljuje svoj projekt odkrivanja čudes, kjer koli jih je že mogoče najti. Objavljamo sedem Rohrerjevih pesmi iz omenjene pesniške zbirke. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Literarni portret Nadifa Mohamed

Nadifa Mohamed je somalijsko-britanska pisateljica, rojena leta 1981 v prestolnici Somalilanda, Hargeisi, kjer je bil njen oče zaposlen v trgovski mornarici. Leta 1986 se je družina preselila v London, kjer naj bi se zadržali le začasno, ker pa je kmalu zatem v Somaliji izbruhnila državljanska vojna, so ostali v Združenem kraljestvu. V Oxfordu je študirala zgodovino in politologijo. Živi v Londonu. Doslej je napisala tri romane. Leta 2013 je bila na seznamu najboljših mladih britanskih romanopiscev revije Granta, leta 2014 pa na seznamu Afrika 39, ki vključuje 39 najobetavnejših afriških pisateljev, mlajših od 40 let. Njen najnovejši roman Možje usode je bil leta 2021 v ožjem izboru za Bookerjevo nagrado. Piše tudi kratke zgodbe, eseje, spomine in članke. Nina Grahek Križnar je za Literarni portret izbrala in prevedla odlomka iz romanov Deček črna mamba (2010) in Sadovnjak izgubljenih duš (2013). Avtorica oddaje in prevajalka Nina Grahek Križnar, igralka Lena Hribar, bralec Aleksander Golja, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režija: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025

Spomini, pisma in potopisi Henrik Tuma: Po razdejanem Goriškem

Henrik Tuma, ki je živel v letih od 1858 do 1935, je bil pomemben slovenski politik, publicist, pravnik, alpinist in domoznanski pisec. V Slovenskem biografskem leksikonu lahko o njegovem bogatem življenju preberemo, da je po osnovni šoli in šestih razredih gimnazije postal učitelj. Pozneje je maturiral in šel študirat pravo na Dunaj. Kot pravnik je delal v Ljubljani, potem v Trstu, v Tolminu in Gorici. Tam je začel politično delovati. Odprl je advokaturo v Gorici, tam je, z nekajletnim tržaškim premorom, ostal do leta 1924. Ker mu je italijanska vlada zavrnila italijansko državljanstvo, se je preselil v Ljubljano, kjer je kot odvetnik delal do smrti. Henrik Tuma je kljub strokovnemu delu največ časa namenil javnemu, političnemu in gospodarskemu delovanju. Bil je izrazito proslovensko naravnan, intenzivno se je posvečal gospodarski organizaciji Slovencev na Goriškem. Sprva je bil liberalec, pozneje socialist, naposled je deloval zunajstrankarsko. Leta življenja v Ljubljani (1924–1935) je izpolnil z odvetniškim delom, sodelovanjem v različnih društvih in organizacijah ter s publicistiko in predavanji. Posebno dejaven je bil v Slovenskem planinskem društvu. Obveljal je za polihistorja, saj je razmišljal in pisal o najrazličnejših področjih življenja. Zlasti zanimivi so njegovi planinski spisi. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali odlomek iz Tumovega zapisa Po razdejanem Goriškem iz knjige z naslovom Iz mojega življenja, ki je prvič izšla leta 1937. V njem Henrik Tuma, ki je po prvi svetovni vojni delal kot sodnik v Trstu, pripoveduje, kako ga je po koncu prve svetovne vojne tržaško namestništvo kot znanega alpinista prosilo, naj prevzame referat za goriške planine – Tuma je poznal gospodarstvo goriških planin, ob svojih pohodih pa je tudi pregledoval bojišča na Goriškem. Igralec Stane Tomazin urednica oddaje Staša Grahek, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režija: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025

Humoreska tega tedna Jaroslav Hašek: Nevarni delavec

Prvi april je sicer minil, april pa je ostal in v Humoreskah tega tedna se bomo ta mesec smejali lažnivcem. Češki pisatelj Jaroslav Hašek, literarni oče znamenitega dobrega vojaka Švejka, je tudi avtor številnih humorističnih in satiričnih črtic, v katerih je smešil meščanske ideale in literarne vzore svojega časa. Prevajalec Pavle Jakopič, igralec Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper. Posneto maja 1998.

Neposredni prenos Dolgo pričakovano - 5. koncert FKK Slovenske filharmonije

Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.

Neposredni prenos Mozartina IV

Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.

Neposredni prenos Neposredni prenos 5. koncerta abonmaja Same mogočne skladbe (SMS 5) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.

Neposredni prenos Drago Jančar: In ljubezen tudi

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Sodobna glasba ni bavbav, Družinski abonma SF 4

Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/

Neposredni prenos Simfoniki, organist Olivier Latry in dirigent Oscar Jockel

Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Neposredni prenos Odloženi prenos koncerta za PVC 4

Dobrodošli v družbi Zbora Slovenske filharmonije, pred katerega stopa mlada Hjona Song iz Južne Koreje. Koncertni program je oblikovala iz del Mateja Kastelica, Tineta Beca, Federice Lo Pinto in Ambroža Čopija ter skladb svojih rojakov, južnokorejskih ustvarjalcev. Najmlajši izbrani skladatelj je rojen leta 1997, najstarejši 1967: zven programa tako ne omogoča le spoznavanja vpliva samosvoje kulture, temveč tudi kompozicijsko-tehnično primerjavo. V prvi polovici zveni duhovna glasba, predvsem uglasbitve mašnih stavkov, v drugi polovici pa glasba na posvetna, večinoma simbolistična besedila ter priredbe ljudskih pesmi. Dirigentko bolje spoznamo v odmoru prenosa koncerta. Za zdaj razkrivamo le to, da je študirala in delovala v domovini in Estoniji. Današnji koncert je bila nagrada Zbora Slovenske filharmonije na Mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis carminis v Kopru pred dvema letoma.

Neposredni prenos V etru pesem 2 - Bori dehtijo

Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, sta nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo je pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Jake Heggie: Moby Dick iz New Yorka

Glasbena drama o kapitanu Ahabu in njegovem obsesivnem lovu na belega kita, Moby Dicka – prvič na naših valovih.

Podobe znanja Mojca Kumin Horvat: Presenetilo me je, da je toliko starih slovenskih zemljepisnih imen v Porabju še vedno živih

V pogovoru z jezikoslovko in dialektologinjo preverjamo, kaj nam stari lokalni toponimi povedo o materialni in duhovni kulturi porabskih Slovencev

Radijska igra Honoré de Balzac: Sreča je zmeraj ženska

Adaptacija istoimenske zgodbe iz zbirke Okrogle povesti francoskega avtorja, sicer klasičnega dela iz svetovne zakladnice vrhunskega humorja in duhovitosti. Na Siciliji se spoprijateljita italijanski in francoski vitez. Dogovorita se, da bo prvi kraljev zaupnik, drugi pa kraljičin ljubček, a se med njima kljub sklenjenemu prijateljstvu začne tekmovalnost. Prevajalec: Anton Debeljak Avtorica radijske priredbe in dramaturginja: Djurdja Flerè Režiser: Marjan Marinc Tonski mojster: Bojan Stopar Pripovedovalec – Janez Hočevar Vitez Gautier de Montsoreau – Boris Cavazza Vitez Petara – Dare Valič Kralj Ludofríd – Janez Albreht Španska kraljica – Majda Potokar Miraflora – Jerica Mrzel Mojster vrač – Aleksander Valič Veliki vojvoda – Andrej Nahtigal Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1974.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (31/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Ars humana Erazem Rotterdamski in pomen Hvalnice norosti – "tudi samega sebe postaviti pod vprašaj"

Posebno mesto med renesančnimi misleci pripada Erazmu Rotterdamskemu (1466 –1536), utemeljitelju novoveškega humanizma, ki poudarja vrednost posameznika, človeško svobodo, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Erazem, strasten zagovornik evropske ideje, je že časa svojega življenja veljal za markantno, vplivno in kompleksno osebnost. Prevedel in napisal je nekaj del – vsa v latinščini –, kot na primer Tožba Mirú, O svobodni volji, Vzgoja krščanskega vladarja idr., a njegovo najbolj pomembno in znano delo pa je Hvalnica norosti (1511, slovenski prevod 1952). Ta "mala neumna knjižica", kot jo je nekje sam poimenoval, danes velja za klasično delo evropskega humanizma in humanistike nasploh. Več o tem delu in njegovem avtorju pa v pogovoru, ki je nastal leta 2011. Sodelujeta dr. Igor Škamperle in dr. Aleš Bunta. Na fotografiji portret Erazma Rotterdamskega Hansa Holbeina mlajšega; vir Wikipedija.

Izbrana proza Tamara Štajner: Prostor za nazadovanje

Tamara Štajner (1987, Novo mesto) je slovenska pesnica, pisateljica in glasbenica, doma in mednarodno nagrajena violistka, ki živi in ustvarja na Dunaju. Igra v številnih uglednih glasbenih skupinah. Leta 2022 je izdala svoj pesniški prvenec Schlupflöcher (Zatočišča) in leto dni pozneje romaneskni prvenec Raupenfell. Lani pa je za svoje besedilo Prostor za nazadovanje na 48. dnevih književnosti v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado kelag. Kratka zgodba Prostor za nazadovanje pripoveduje o težavnem odnosu med materjo in hčerjo ter medgeneracijski travmi, ki odseva zgodovino njene lastne družine. Ali kot se je izrazila ena izmed kritičark: "Gre za nagovor materi, ki ga ta ne sliši." Zgodbo spremljamo prek notranjega monologa hčerke, besedilo pa je prepleteno s spomini, vizijami, občutki sedanjosti in se dotakne tudi vojn na Balkanu. Tamara Štajner piše v nemščini. Zgodbo Prostor za nazadovanje je prevedla Ajda Markelj v okviru Poletnega kolegija literarnega prevajanja Premuda 2024. Njena mentorica je bila Urška P. Černe, tutorka pa Natalija Milovanović. Prevajalka Ajda Markelj, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Zborovski panoptikum Megaron in Bachova Maša v h-molu

Ob vstopu v pomlad je Komorni zbor Megaron pod vodstvom dirigenta Garyja Gradna v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v dveh zaporednih večerih, v soboto, 22. marca, in v nedeljo, 23. marca, izvedel Mašo v h-molu, glasbeni testament Johanna Sebastiana Bacha. Na odru so se mu pridružili tudi izbrani solisti in Baročni orkester Megaron s koncertno mojstrico Mario Lindal iz Švedske. Izbor posnetkov s koncerta smo prepletli z izjavami umetniškega vodje zbora Damijana Močnika in gostujočega dirigenta Garyja Gradna, s katerimi smo še podrobneje osvetlili ta velikopotezni projekt.

Neposredni prenos Simfoniki na odprtju SGD z Ostercem in Lazarjem

Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (32/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.