Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
To je brez dvoma katedrala svete nemške umetnosti, vendar taka, v kakršni prebivajo pisane slike z jasnim navdihom kraja, čeprav jim je skladatelj želel nadeti vsesplošno podobo.
Libretista Gondinet in Gille sta ljubezensko zgodbo iz Indije povzela po romanu Rarahu Piérra Lotija. Patetični ljubezenski zgodbi sta dodala še naboj sovraštva, rasizma in krvi, dovolj za učinkovito operno zgodbo.
Dramski fragment z naslovom Voyzeck Georga Büchnerja, tudi v Bergovi verziji, učinkuje kot mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti ter večkrat spominja na moro.
Vsebina opere je rahlo odmaknjena od tiste, ki jo je Puškin podal v svojem romanu, vendar so značaji, življenje, okolje in družba isti; iz vseh dihata prava Rusija in pravi ruski človek
