Čeprav je ta opera vsebinska dediščina skupnega motivičnega bogastva pripovedk o rusalkah, ji ne moremo odrekati izvirnosti in svojevrstnega čara, ki leži bolj v simbolizirani melodiji kot v kontrastni dramatiki.
Čeprav je bil Massenet ob nastanku opere Werther – svoje desete – že uveljavljen operni skladatelj, ni našel francoskega opernega gledališča, ki bi bilo pripravljeno vzeti njegovo delo na repertoar.
Švedski radio nam je posredoval posnetek iz leta 1959 z izjemnimi interpreti: Nicolai Gedda je nastopil kot Vojvoda, Margareta Hallin kot Gilda in Hugo Hasslo kot Rigoletto, dirigent pa je bil Sixten Ehrling.
Arrigo Boito in Verdi sta snov za opero črpala iz dveh Shakespearovih del ter tako ustvarila operno besedilo, ki ga lahko štejemo za eno boljših v vsej operni literaturi.
Puccini se je leta 1914 lotil pisanja te opere na libreto, ki je bil nekakšna kombinacija Traviate, Netopirja in Manon, v prepričanju, da bo ustvaril slogovno jasno in melodiozno opero.
Nocoj se bomo vrnili za 65 let v preteklost. V soboto, osmega decembra 1956, je Maria Callas na starem odru Metropolitanke nastopila kot naslovna junakinja v tej Donizettijevi operi.
Opera je prekršila ustaljena pravila, napovedala novo obdobje realizma in znova opredelila dramatične vrednote - s tem je postala ena najpopularnejših francoskih oper.
27. januarja1961 sta na starem odru Metropolitanke prvič nastopila Leontyne Price in Franco Corelli. Šestdeset let je od tega zgodovinskega dogodka, katerega posnetek zagotovo sodi med antologijske fonograme.
