Samo ljubezen lahko zmehča kruto naravo ledeno hladne princese.
Turandot je Puccinijeva zadnja opera, ki mu je, kot vemo, ni uspelo dokončati. Leta 1920 je začel iskati zgodbo za novo delo. Dobival je številne predloge, a ko mu je Renato Simoni – dolgoletni gledališki kritik pri časopisu Corriere della sera – predlagal Turandotte, gledališko igro beneškega dramatika Carla Gozzija iz 18. stoletja, se je v hipu odločil, da bo to zgodba njegove naslednje opere. Svetovna praizvedba je bila 25. aprila 1926 v milanski Scali, prva uprizoritev v Dunajski državni operi pa le pol leta pozneje. Nato so jo premierno uprizorili še štirikrat (1948, 1961, 1983 in 2016), zadnja, šesta premiera je bila decembra lani. Dirigent je bil Marco Armiliato. Gre za ekskluziven posnetek nove produkcije te Puccinijeve opere v režiji Clausa Gutha. Razloga sta dva. Prvi je, da sta Asmik Grigorian in Jonas Kaufmann debitirala v vlogah Turandot in Kalafa, drugi pa, da bomo poslušali redkeje izvajano Alfanovo izvirno različico finala opere, in ne drugo. Pojejo še: Kristina Mhitarjan (Liù), Dan Paul Dumitrescu (Timur), Martin Hässler (Ping), Norbert Ernst (Pang), Hiróši Ámako (Pong), Jörg Schneider (Cesar) in Atila Mokuš (Mandarin).
