Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Snov za opero je Verdi črpal iz zgodovinske drame Kralj Gustav III. švedski. Skupaj z libretistom Antoniom Sommo jo je predelal in ji dal ustrezno operno-dramaturško obliko. Dejanje je sicer preprosto, a ni dovolj jasno razčlenjeno in stopnjevano. Zaplet je zelo izumetničen. Toda tako kot druga nesmrtna Verdijeva dela je tudi Ples v maskah še danes trdno na železnem repertoarju opernih gledališč. V glavnih vlogah nastopajo: Francesco Meli (Riccardo), Sondra Radvanovski (Amelija), Luca Salsi (Renato), Julija Matočkina (Ulrika) in Federica Guida (Oskar). Zbor in orkester gledališča La Scala je vodil Nicola Luisotti.
Ko je Čajkovski v Italiji začel pisati partituro za Pikovo damo, je glasba kar vrela iz njega. Bil je "neizmerno navdihnjen" – tako je rekel sam – in je opero napisal v zelo kratkem času. Zgodovinski viri pričajo, da Čajkovski nikoli ne bi napisal tega dela, če ne bi njegov mlajši brat Modest napisal libreta zanj. Modest Čajkovski je bil namreč dramatik in Puškinova Pikova dama se mu je zdela primerna snov za glasbeno gledališče. V libretu se je oddaljil od Puškina v prizorih, ki so na skladateljevo željo bolj ustrezali glasbeni obdelavi. Zbor in orkester milanske Scale bo vodil Timur Zangijev, v glavnih vlogah pa nastopajo: Nažmidin Mavljanov (Herman), Asmík Grigorián (Liza), Roman Burdenko (knez Jelecki), Aleksej Markov (grof Tomski) in Julija Gerceva (grofica).
Serija Hogarthovih slik iz leta 1733, po kateri je bila dobri dve stoletji pozneje narejena opera, v smislu današnjih televizijskih nanizank, je pobožne Londončane navajala k bolj moralnemu življenju.
To nikakor ni prva opera o nesrečnem pevcu Orfeju, še manj pa seveda zadnja, saj je ta antična hvalnica petju in zakonski ljubezni ter zvestobi snov, ki so jo operni skladatelji največkrat obravnavali.
Opera delno temelji na življenju faraona Ehnatona in je tretja po vrsti iz Glassove portretne trilogije o moških, ki so spremenili svet - nocoj tudi prvič na naših valovih.
Skladateljeva zadnja opera s svojo celovito estetiko predstavlja zadnji vrhunec zmagovitega obdobja velike tradicije italijanskega belkanta. Ob neki priložnosti je Puccini zapisal: "Naša domišljija mora ustvariti nekaj novega in lepega, nekaj, kar je polno domislic. Kajti gledališče ima neminljive zakonitosti: vzbujati mora zanimanje, ustvarjati presenečenja, navdušiti in ganiti ter spodbujati voljo do življenja." No, prav teh napotkov se je skoraj dobesedno držal, ko je pisal glasbo o okrutni princesi Turandot. V glavnih vlogah bodo nastopili: Ljudmila Monastirska kot Turandot, Yonghoon Lee kot Kalaf, Ermonela Jaho kot Liu in Ferruccio Furlanetto kot Timur. Dirigentsko vodstvo bo v rokah Marca Armiliata.
