Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu Canzon a 10 Giovannija Gabrielija, arija Timanta iz opere Demofont Leonarda Lea, Concerto grosso v D-duru, op. 3, št. 5 Pietra Hellendaala, Kvartet za oboo v D-duru, op. 25, št. 1 Ignaza Josepha Pleyela in Klavirska sonata v B-duru, op. 24, št. 2 Muzia Clementija.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na sporedu Koncert za flavto in orkester Jeana Francaixa in Lisztova klavirska transkripcija samospeva z naslovom Kam? iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta.

Avtor: Mihael Kozjek

Slovenski pesnik Jure Jakob se je rodil leta 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk - Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela in zbirke Lakota. Njegova zadnja knjiga nosi naslov Učitelj gluhih, učenec nemih : pesmi iz proze. Izšla je lani. Za svoje pesniško ustvarjanje je Jakob prejel več nagrad, med njimi zlato ptico, nagrado kritiško sito in Rožančevo nagrado. V Liričnem utrinku predstavljamo eno izmed njegovih zgodnejših pesmi.
Interpretacija Saša Tabaković.

Avtor: Ars

Na sporedu je Sonata in koncert za flavto, violončelo in klavir Jeana Michela Damasa, Čarobna palica mladosti – suita za orkester št. 2 Edwarda Elgarja in Fantazijska sonata za violo in harfo Arnolda Baxa.

Avtor: Mihael Kozjek

Italijanski termin bel canto ima več pomenov; dobesedni prevod »lepa pesem« oziroma »lepo petje« se nanaša na vokalno tehniko, ki so jo učili italijanski mojstri 17. in 18. stoletja, tehniko, katere najpomembnejši elementi so prijeten, lahek in izbrušen ton, elegantno fraziranje in všečna barva glasu. Čeprav je Rossini med nekim pogovorom leta 1858 v Parizu menda vzkliknil: »Kakšna škoda, da smo izgubili naš bel canto!«, pa se je ta termin začel vsesplošno uporabljati šele v poznem 19. stoletju, v času torej, ko sta opere, pisane v tem stilu oziroma na ta način, začela izpodrivati Wagnerjeva glasbena drama ter italijanska šola glasbenega verizma.

Avtor: Renato Horvat

Posvečamo se obdobju po drugi svetovni vojni, torej času, ki simfoniji ni bil nenaklonjen le v Franciji, ampak kar po vsem svetu. Čeprav že davno tega ne več modna ali trendovska oblika zvočne izpovedi, simfonija še vedno privlači vrhunske glasbene ustvarjalce vsega sveta, jim vzbuja najgloblje spoštovanje pa občudovanje, in kar naprej se pojavljajo presenetljiva, lahko rečemo kar genialna dela te veličastne glasbene oblike.

Avtor: Igor Krivokapič

V oddaji tudi nekaj besed o zadnjem koncertu zlatega abonmaja te sezone, o koncertu Svetovnega zbora mladih in sklepnem koncertu abonmaja Vokalno-instrumentalnega programa Slovenske filharmonije

Avtor: Alma Kužel

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Pri založbi Goga je izšel prevod romana Skrite želje, nemirna potovanja makedonskega pisatelja Vladimirja Jankovskega. Gre za avtorjev tretji roman, za katerega je prejel nagrado roman leta, bil makedonski kandidat za nagrado Evropske unije za književnost, zdaj pa ga v prevodu Namite Subiotto lahko beremo tudi v slovenščini. V delu z izrazito fragmentarno strukturo se pred nami razgrinjajo drobci življenj petdesetih ljudi z različnih koncev sveta, v pripovedno celoto pa jih povezujejo pripovedi štirih glavnih oseb, ki v nenehnem iskanju in raziskovanju sebe poskušajo razumeti kaotičnost sveta, v katerem živijo. Z Vladimirjem Jankovskim se je v Skopju pogovarjal Sašo Puljarević.

Bralca Renato Horvat in Igor Velše,
tonski mojster Robert Markoč.

Avtor: Sašo Puljarević

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Sreče v zakonu Maxa in Else Reger je bilo konec leta 1904, ko je umrla Augusta, Elsina mama. Bila je čustveno središče družine in brezkompromisna zagovornica mladega in nekoliko krhkega skladatelja. Ker se zakonca nista mogla spopasti z zakoreninjenim konzervativizmom Münchna, sta se preselila v Leipzig.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Poletni čas v Ljubljani je tudi to leto literarno obarvan, danes so se odprla vrtna vrata Društva slovenskih pisateljev, kjer potekajo že 28. Slovenski dnevi knjige. Zaradi novih in drugačnih svetov, ki se skrivajo med platnicami, letošnji festival poteka z geslom Na poti v deželo čudes.Danes se začenja tudi B-AIR Festival zvoka. Do nedelje se bo na Radiu Slovenija, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Atriju ZRC SAZU in v Moderni galeriji v Ljubljani zvrstilo več koncertov in zvočnih dogodkov. S slavnostno otvoritvijo se v prestolnici začenja tudi 35. mednarodni festival Imago Sloveniae in cikel Poletje v stari Ljubljani. V oddaji predstavljamo še novo premiero Anton Podbevšek Teatra: Zamaknjenost Lol V. Stein po romanu francoske pisateljice Marguerite Duras ter problematiko financiranja kulturnih projektov in programov v Mariboru.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Poslušamo koncert, ki je potekal kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske marca 2022 v veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Nastopil je kitarist Erik Jurkovič in predstavil pisan spored:
ALOJZ SREBOTNJAK: DUE MOVIMENTI
JOAQUÍN RODRIGO: EN LOS TRIGALES
REGINO SAINZ DE LA MAZA: RONDENA
FERNANDO SOR: VARIACIJE NA MOZARTOVO TEMO, OP. 9

Avtor: Vesna Volk

Pesnica in dramatičarka Katja Gorečan je lani pri Literarno-umetniškem društvu v zbirki Prišleki objavila svoj prvi roman Materinska knjižica. Roman o ženski, ki spontano splavi, je nagovoril bralke in bralce, kritičarke in kritike, pred kratkim so ga ponatisnili, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za nagradi kritiško sidro in kresnika. Več o poetičnem romanu, ki ga pripoveduje fetus, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripoveduje tudi o dragocenem sodelovanju z urednico Veroniko Šoster in še čem. Nikar ne zamudite.

Avtor: Ars

Vabimo vas k spremljanju koncerta ansambla Messa di voce, ki se je zgodil 20. avgusta lani v okviru festivala Seviqc Brežice.
Na gradu Snežnik se je predstavil na večeru z naslovom Stylus fantasticus in v programu združil dela skladateljev tega sloga zgodnjega baroka.

V ansamblu muzicirajo Urška Cvetko na kljunasti flavti,
violinistka Mojca Jerman
in Izidor Erazem Grafenauer na baročni kitari in teorbi.
Na gradu Snežnik pa se jim je pridružila še Johanna Lopez Valencia iz Kolumbije na violi da gamba.

Avtor: Ars

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev.

Devet ur dolga knjiga v 32. delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnjo obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi.

Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič.

Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh pogledih izjemen človek.
Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Avtor: Alen Jelen

Simfonični koncert za dojenčke in malčke v Studiu 26 Radia Slovenija s skladbama Defiance of the Glorious Children Svetlane Maraš in Perpetuum mobile II Mateja Bonina v sklopu B-AIR festivala zvoka. Svetlana Maraš je svoje delo osnovala na posnetkih improvizacij skupine otrok, ki jih v izvedbi razširja in interpretira z instrumentalnimi skupinami. O skladbi Defiance of the Glorious Children zapiše: »Delo v več pogledih zaznamujeta razdrobljenost oblike (in zvoka) ter kolažni pristop. Neobičajna večkanalna postavitev zvočnikov, delitev orkestra na manjše skupine in razbijanje jasne meje med občinstvom in zvokom (občinstvo in orkester) podpirajo željo po približevanju glasbi – vsem prasketajočim, cvilečim, brnečim odtenkom glasbe, ki prikazujejo njegovo preprostost in instinktivnost, ohranjeno v posnetkih, ki se predvajajo prek zvočnikov. Delo slavi ustvarjalnost, domišljijo otrok, spoštovanje njihovega drznega odnosa pri improvizaciji in ustvarjanju glasbe.« V sodelovanju z Improvizacijskim ansamblom Glasbene šole Basel «ImproNext» (THAINA DE SA, flavta; REEM AKRA, violina; MERLE AREND-HEIDBRINCK, violončelo; CONSTANTIN GIGER, tolkala; MAXIM KRÄUCHI, tolkala; Sylwia Zytynska, vodstvo).
Matej Bonin v svoji novi skladbi Perpetuum Mobile II nadaljuje razmislek o možnosti ustvarjanja bogatih zvočnih tekstur iz ene same enoglasne linije: »Skladba nadaljuje moje zanimanje za. Izziv pri tem projektu je bil od vsega začetka poiskati nekaj bazičnega, a hkrati ne poenostavljenega. Bistvo skladbe je usmerjeno v omenjeno eno linijo, ki prek zelo eksplicitne postavitve instrumentov v krožno formacijo in razporejenih v najbolj elementarne skupine – skupine godal, skupine trobil, skupine tolkal in skupine pihal - pričara kalejdoskopsko spreminjanje timbra in tekstur zvena.« Simfonični orkester RTV Slovenija bo vodil dirigent Steven Loy.

Avtor: Primož Trdan

Radijsko igro posvečamo letošnji prejemnici Borštnikovega prstana Nataši Matjašec Rošker. Prvakinja SNG Drama Maribor je prejemnica več igralskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada za igralsko kreacijo in soavtorstvo prav besedila radijske igre. Radijska Elizabeth se kot otrpla silhueta v dobrih tridesetih minutah pred poslušalcem razgali do najbolj bolečih, tudi erotičnih spominov in se na novo sestavlja, prilagaja in vključuje v numerično in geometrijsko urejen svet. Sama protagonistka pa v njem ostaja kot konzervirani človeški proizvod, na začetku in na koncu enako oddaljen od vsega, kar ga obkroža.

Režiser: Sebastijan Horvat
Dramaturginja: Klavdija Zupan
Tonska mojstra: Danilo Ženko, Ivo Smogavec
Avtor izvirne glasbe: Drago Ivanuša

Elizabeth – Nataša Matjašec Rošker

Posneto v studiih Radia Maribor decembra 1997

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Slovenska pesnica Vida Taufer se je rodila na današnji dan pred sto dvajsetimi leti v Zagorju ob Savi. Bila je učiteljica in se je družila s sodobniki, na primer Srečkom Kosovelom, ob reviji Lepa Vida. Pesmi je pisala že zelo zgodaj, objavila je štiri pesniške zbirke. Tokrat: verzi iz knjige z naslovom Izbrani listi iz leta 1950, izšla je pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani. Kot bomo slišali, so temeljne teme njenega ustvarjanja narava, ljubezen, minevanje, vse v izrazito melanholičnem, intimnem okviru.

Igralka Darja Reichman,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
režiser Klemen Markovčič
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Predvajamo Glasbo za poletni večer za dva ozvočena klavirja in tolkala ameriškega skladatelja Georgea Crumba, skladatelja, ki s svojim tankočutnim in izostrenim odnosom do zvoka skozi zastrtost intimnosti razkriva dela velike skrivnosti in lepote. Njegova dela označujeta svojevrstnost in poglobljenost, za njegovo glasbeno misel in kompozicijsko arhitekturo pa je značilno, da izhajata iz trdnih notranjih evokacij, improvizacije in simboličnih struktur, in iz teh nastajajo svojevrstne zvočne pripovedi. Tokratno bomo slišali v izvedbi pianistov Bojana Goriška in Tatjane Ognjanovič ter tolkalcev Alojza Gradiška in Borisa Šurbka.

Avtor: Marko Šetinc