Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Napovedujemo:
koncert iz cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana
in nastop dueta Subburben v Novi Gorici.

Avtor: Polona Kovačič

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

"Zidaki izdajo pesnika, ker verz živi / v nevidni strasti. V resah jezika," je zapisala pesnica Meta Kušar. A poslušajmo raje pesem v interpretaciji igralca Alojza Sveteta.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek/ Primož Trdan

Alban Berg je pripadal tisti katastrofični generaciji, ki je grozote 20. stoletja doživljala vnaprej, in znamenja samouničenja so se jasno zarisovala vanj. Na zadnja leta njegovega življenja, zaznamovana s trpljenjem ob ustvarjanju opere Lulu, so legale mračne sence politične blaznosti: njegovo delo je ogrožalo prekletstvo uničevalcev kulture v dobi tretjega rajha, somrak je legal na prvo avstrijsko republiko, Dunaj – skladateljevo rojstno mesto – mu je obrnil hrbet.

Avtor: Renato Horvat

V glasbi Krzysztofa Pendereckega najdemo diametralni nasprotji: mladega skladatelja, zavezanega radikalni glasbeni avantgardi, in zrelega, antipod vsemu, kar glasbena avantgarda pomeni v glasbi sodobnosti. Penderecki sam je večkrat pojasnjeval vzrok za tak nenaden in korenit preobrat v svojem ustvarjanju. Največkrat je govoril o tem, da je v svojih sonorističnih delih prišel do meje zvočnega eksperimenta, tako se je znašel pred ustvarjalnim zidom in bil ali obsojen na večno ponavljanje že doseženega ali pa na to, da nove zvočne svetove išče v mediju elektronske glasbe, vendar se za to ni odločil.

Avtor: Igor Krivokapič

Poročamo o premieri Straussove operete Netopir, ki sta jo na oder Gallusove dvorane ob 200. obletnici skladateljevega rojstva postavila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, o zadnjem koncertu jubilejnega, že 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe in 3. koncertu abonmajske sezone Zavoda Celeia Celje ter nastopu klavirskega kvarteta Phoenix v koprskem studiu Hendrix ter napovedujemo nedeljska koncerta družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji.

Avtor: Mihael Kozjek

V tokratnih Spominčicah bomo poslušali glasbo slovenskih skladateljev, in sicer Božidarja Kantušerja, Igorja Krivokapiča in Milka Lazarja.

Avtor: Alma Kužel

Namen Evropske filmske akademije, ki so jo konec osemdesetih let ustanovili evropski filmski ustvarjalci z obeh strani železne zavese, je še danes povezovanje in opozarjanje na evropski film in njegove ustvarjalce. Lani je postala predsednica francoska igralka Juliette Binoche. Decembra 2024, dan pred podelitvijo evropskih filmskih nagrad, se je v švicarskem Luzernu srečala z novinarji, med katerimi je bila tudi Ingrid Kovač Brus.

Bralka je Lucija Grm,
tonski mojster Vito Plavčak.

Foto: Juliette Binoche, Toronto International Film Festival 2024 (John Sears)

Avtor: Ingrid Kovač Brus

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Peter Iljič Čajkovski je bil in je še danes glasbena superzvezda. Prvi veliki, profesionalni skladatelj v Rusiji. Izmuzljiv človek, ki je hrepenel po slavi in jo hkrati sovražil. Ko mu je mati umrla za kolero, se je pri štirinajstih lotil prvih resnih poskusov skladanja …

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Cukrarni so odprli razstavo Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Predstavljajo istoimensko video instalacijo, v kateri umetnica preučuje argumente za in proti predlagani novi človekovi pravici – pravici do življenja brez fizične ali psihološke grožnje iz zraka. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa razstava Predstava mesta na ogled postavlja umetniška dela, ki odslikavajo in kritično premišljujejo različna obdobja iz življenja mesta Ljubljana.

Avtor: Tina Poglajen

Med letošnjimi prejemniki študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo je tudi violončelistka Ema Krečič, ki smo jo ob prejemu nagrade povabili pred mikrofon, da bi predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarja.

Ob pogovoru boste slišali posnetek koncerta, s katerim si je priigrala nagrado:
ROBERT SCHUMANN: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V A-MOLU, OP. 129
EMA KREČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: ZORAN BIČANIN

Avtor: Vesna Volk

Pisateljica Neli Filipić je v minulih treh desetletjih ustvarila bogat pripovedni opus pretežno mladinskih del in je dobitnica vrste literarnih nagrad. Med drugim je lani zasluženo dobila nagrado Maruše Krese (prej novo mesto) za svojo prvo pripovedno zbirko za odrasle Srečni konci (objavljeno pri Cankarjevi založbi). Zbirka vsebuje različno dolge kratke zgodbe, od dvovrstičnice do nekaj strani. Njihov skupni imenovalec je njihova odličnost: avtorici je namreč uspelo, da je vsako zgodbo zasnovala kot izviren, samosvoj univerzum. Njene kratke kratke zgodbe so včasih paradoksi, daljše pa lahko imajo domiselno postavitev s presenetljivim koncem. Za nameček so zgodbe berljive, avtorica pa v njih pogosto piše o rastoči ali ozaveščeni ženski samozavesti. Več o zbirki Neli Filipić pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratko kratko zgodbo Tesnobni časi in odlomek iz zgodbe Pisateljica. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

V obdobju klasicizma in zgodnje romantike se je veliko starih glasbil umaknilo iz glasbenega življenja, a so jih pozneje oživili zaradi večjega zanimanja za slogovno ozaveščeno izvajanje starejše glasbe. Vmes je izginilo tudi veliko pedagoških tradicij in še danes morajo tisti, ki se resno posvečajo zgodovinskim glasbilom, vložiti veliko časa in energije v spoznavanje njihovih zakonitosti in primernih tehnik igranja. Tisti, ki renesančno in baročno glasbo radi poslušamo na zgodovinsko ustreznih instrumentih, se moramo zahvaliti množici izredno nadarjenih glasbenikov in izdelovalcev iz prejšnjega stoletja.
Pri kljunasti flavti je nekoliko drugače, saj je med nami že dalj časa in se lahko pohvali s precejšnjo tradicijo. V Sloveniji je prvo zgodovinsko glasbilo, ki so ga vključili v programe glasbenega šolstva, od nižje glasbene šole do akademije.

Avtor: Domen Marinčič

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija uredništva igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založbe Sanje.

Avtor: Alen Jelen

Vrhunski pihalci in trobilci, ki sodelujejo z zvezdniki, kot so Michael Jackson, Stevie Wonder, Chaka Khan ali Carmen Elektra.

Avtor: Hugo Šekoranja

Komorna koncerta Festivala Spectrum ‒ violinistke Ajman Musakajajeve in pianistke Ilone Barcza ter godalnega kvarteta Aron in sopranistke Jui Futaeda (izg. j) ‒ so julija 2024 izvedli v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru 36. Festivala Imago Sloveniae.

V Komornem studiu predstavljamo posnetke z najboljših koncertov komorne glasbe Festivala Spectrum, ki so ju glasbeniki izvedli leta 2024 v okviru 36. festivala Imago Sloveniae v Ljubljani. Poslušali bomo posnetke s koncerta dua violine in klavirja, na katerem sta v začetku julija 2024 v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopili ugledni glasbeni umetnici violinistka Ajman Musakajajeva iz Kazahstana, ki je redna solistka Kazaške filharmonije in ustanoviteljica akademije solistov Državnega komornega orkestra, in madžarska pianistka Ilona Beata Barcza, ki že vrsto živi in dela v Sloveniji ter je priznana komorna glasbenica in korepetitorka violine na akademiji za glasbo v Ljubljani. Predvajali bomo Sonato za violino in klavir št. 2 v D-duru, op. 94a, Sergeja Prokofjeva, Introdukcijo/Uvod in Rondo capriccioso v a-molu, op. 28, Camilla Saint-Saënsa in Meditacijo Julesa Masseneta v njuni izvedbi. Prav tako julija sta na Festivalu Spectrum in v okviru 36. festivala Imago Sloveniae nastopila priznani godalni kvartet Aron z Dunaja in japonska sopranistka Jui Futaeda Godalni kvartet Aron je eden najboljših sestavov, specializiranih za glasbo druge dunajske šole. Posnel je celotno zbirko del za godalni kvartet Arnolda Schönberga in prejel nagrado pasticcio programa umetnostne glasbe ORF 1, kritiki pa so zbirko posnetkov razglasili za enega najboljših albumov komorne glasbe 20. stoletja. Spored koncerta godalnega kvarteta Aron je bil posvečen 150. obletnici rojstva Arnolda Schönberga in 200. obletnici rojstva Bedřicha Smetane. Godalci kvarteta so na koncertu v sklopu 36. festivala Imago Slovenie 2024 poslušalcem v Mestnem muzeju Ljubljana predstavili dve mojstrovini: Godalni kvartet št. 1 v e-molu, ''Iz mojega življenja'', Bedřicha Smetane in Godalni kvartet št. 2, op. 10, Arnolda Schönberga, v katerem je z godalci nastopila japonska sopranistka Jui Futaeda.

Avtor: Tjaša Krajnc

Tragedija je bila konec šestdesetih let posneta na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Uprizoritev je bila za naše gledališko občinstvo še posebno zanimiva, saj je v njej po več kot dvajsetih letih na slovenskih odrskih deskah nastopil slovenski igralec Stevo Žigon, ki je sicer dolga leta živel in ustvarjal v Beogradu. Na odru takrat še Jugoslovanskega dramskega gledališča je prvič upodobil vlogo Robbespierra v Büchnerjevi drami, zanjo je prejel laskave kritiške odzive in več pomembnih umetniških nagrad, potem pa je to vlogo ponovil še v slovenščini.
Radijsko igro dopolnjuje še posebna oddaja o kontekstu Dantonove smrti in Žigonovih ustvarjalnih nazorih, ki jo je pripravil Borut Trekman.

Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Borut Trekman
Tonski mojster: Bojan Stopar

Robespierre – Stevo Žigon
Danton – Marjan Bačko
Saint-Just – Rado Pavalec

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1970.

Avtor: Kaja Novosel

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Slovenski pesnik Božo Vodušek se je rodil 30. januarja 1905 v Ljubljani. Izobraževal se je na klasični gimnaziji in je bil gojenec katoliškega dijaškega doma Marijanišče in hkrati urednik marijaniškega rokopisnega literarnega lista "Plamen", v katerem je objavil svoje prve pesmi. Zelo pomembna za njegov pesniški in osebnostni razvoj so bila zadnja leta v gimnaziji. Vzgojen je bil strogo katoliško, prav takrat pa se je odpovedal družinski vernosti, katolištvu in cerkvi. Na jezikovno-literarnem področju je vzbudil veliko pozornost njegov članek Za preureditev nazora o jeziku, objavljen v zborniku Krog. V njem je nastopil proti slovenskemu jezikovnemu purizmu, arhaizmu in slogovni baročnosti ter proti težnji k mehki melodioznosti. Zavzemal se je za trdoto, neblagoglasnost in izrabo značilnih soglasniških skupin slovenskega govora. Voduškove pesmi bo interpretiral dramski igralec Matija Rozman.
Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Jože Valentič.
Produkcija leta 2010.

Avtor: Ars

V nocojšnji oddaji bomo predvajali skladateljevo 12. simfonijo v g-molu, ki sodi v skladateljevo drugo simfonično obdobje in simbolizira pot od »subjektivnega« k »objektivnemu«, od individualnega h kolektivnemu. Ne da bi Mjaskovski poskušal dobesedno programsko opisovati življenje v Sovjetski zvezi iz tistega obdobja, si je vendar iskal navdih na področjih in v tovarnah po svoji domovini …

Avtor: Tina Ogrin