Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Sobota, 25.1.2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Telemanna, Graupnerja, Rheinbergerja, Lehárja, Masseneta, Smetane, Vaughana Williamsa, Beethovna, Satieja, Musorgskega, Saint-Saënsa, Chopina in Brahmsa.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je leta 2017 objavila pesniško zbirko Tehno. V njej je ubesedila tesnobno razpoloženje in stisko ob poporodni depresiji ter misli na samomor. Konci pesmi so odprti v neznano, brez pik na koncu. Tehno, ki ga v zbirki poustvari avtorica, pa ni samo monotona plesna glasba, ampak si jo je mogoče razlagati tudi kot nenehni notranji ritem srca, ki vztraja, tudi ko vztrajanje skoraj ni mogoče. Poslušajmo pesem z naslovom 40 dni.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

V decembru sta v Novi Gorici in Trstu potekala koncerta, posvečena 10. obletnici smrti Pavleta Merkùja. Glavna organizatorja dogodka sta bila Zveza kulturnih društev Nova Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. Za zamisel in izvedbo obeh dogodkov pa je bil zaslužen dirigent Bogdan Kralj. Oba dogodka sta podprli obe mestni občini, tako novogoriška kot tudi tržaška.

Avtor: Metka Sulič

11:00
Poročila

V Mali drami Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani je bila 17. januarja letos premiera igre Bog nemškega dramatika Ferdinanda von Schiracha v prevodu Mojce Kranjc in v režiji Petra Petkovška. Osrednja tema je izjemno aktualna in sicer: samomor - sicer zdravega oseminsedemdesetletnika - ob pomoči zdravnika. Peter Petkovšek, letnik 1986, je v Mali drami že režiral lani, ko je skupaj s Tomislavom Zajcem sodeloval pri besedilu Gospa Dalloway, pred tem je delal tudi v Mini Teatru in še prej v celjskem gledališču, sodeloval je tudi z Matejo Koležnik, sicer pa živi in dela v Angliji in tako rekoč vsepovsod po svetu. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom ga je v studio Radia Slovenija povabila Tadeja Krečič.

Avtor: Ars

Pripadniki ljudstva Aka živijo na jugozahodu Srednjeafriške republike in na severu Konga. So nomadi, tradicionalna lovsko-nabiralska družba. Odlikuje jih prilagodljivost, zelo neposredna povezanost z naravo in okoljem, pa tudi prijaznost in miroljubnost. Posebno zanimivo pa je tudi njihovo večglasno petje, v katerem vsak posameznik najde svojo vlogo in ki spremlja bolj ali manj vse njihove dejavnosti.

Avtor: Tomaž Rauch

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

13:00
Poročila

Sedemdeset let Pomurskega muzeja Murska Sobota; v njem so odprli novo stalno razstavo Ljudje ob Muri.
Prejemnik zlate plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je letos Tomaž Faganel.
V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje prejemnice Prešernove nagrade Dragice Čadež, v Galeriji mesta Ptuj pa razstava Mirka Rajnarja.
V Cankarjevem domu v Ljubljani so ob 30-letnici genocida v Srebrenici odprli razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti.
V slovenskem prevodu Miklavža Komelja so izšli Pizanski Cantos.


Glasbena oprema Tina Ogrin,
ton in montaža Vjekoslav Mikez,
redakcija Staša Grahek.

Avtor: Ars

14:00
Poročila
14:05
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Pred nekaj dnevi je umrl Martin Pollack, avstrijski novinar, pisatelj in prevajalec, ki je bil po svojih prednikih po očetovi strani povezan tudi s Slovenijo. Rodil se je malo pred koncem druge svetovne vojne v Bad Hallu v Gornji Avstriji. Študiral je slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Do leta 1998 je bil dopisnik in urednik revije Spiegel, nato pa se je povsem posvetil pisanju. V slovenščino imamo prevedene njegove knjige Smrt v bunkerju, v kateri pripoveduje zgodbo svojega očeta, gestapovca in esesovca, odgovornega za množične poboje in likvidacije na Slovaškem in v Galiciji, zbirko reportažnih esejev Kontaminirane pokrajine, leta 2020 pa je v prevodu Jerneje Jezernik izšla knjiga Ženska brez groba; poročilo o moji teti. V njej je opisal življenjsko zgodbo svoje pratete Pauline Bast - Drolc, s Slovencem poročene Nemke, ki so jo partizani po vojni odpeljali v taborišče, kjer je umrla; pokopana je neznano kje. Pisatelj o Pauline, ki ni bila nacistka, ni izvedel veliko, je pa do potankosti dokumentiral zgodbo njenih sorodnikov, prepričanih nacionalsocialistov. Po kruti ironiji usode je žrtev povojne oblasti postala prav 70-letna Pauline; drugi sorodniki so s svojimi prepričanji mirno živeli naprej. Pisatelj Martin Pollack je bil nesporna moralna avtoriteta; za svoje delo o travmatičnih poglavjih med- in povojne zgodovine je bil večkrat nagrajen, tudi z avstrijsko državno nagrado za kulturno publicistiko. Ob izidu slovenskega prevoda se je z Martinom Pollackom novembra 2020 pogovarjala Staša Grahek.

Avtor: Staša Grahek

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Nadaljujemo s predvajanjem posnetkov s koncerta dveh priznanih britanskih pianistov – Škota Steva Osborna in Angleža Paula Lewisa, ki sta 10. oktobra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Prejšnjič ste lahko v njuni izvedbi slišali Schubertov Allegro v a-molu, D. 947 z vzdevkom Življenjski viharji, potem Šest študij v kanonski obliki Roberta Schumanna in Variacije na Haydnovo temo Johannesa Brahmsa; tokrat pa bo velik del oddaje zapolnilo eno samo delo – obsežna Sonata v C-duru, D. 812 Franza Schuberta, ki jo je založnik Anton Diabelli imenoval Veliki duo.

Avtor: Mihael Kozjek

V oddaji Izbrana proza boste slišali odlomek iz romana Arrowsmith ameriškega pisatelja in dramatika Sinclairja Lewisa. Rodil se je 7. februarja 1885 v ameriški zvezni državi Minnesota. S pisateljevanjem se je začel ukvarjati med prvo svetovno vojno. Za omenjeni roman, ki govori o znanstveniku Martinu Arrowsmithu, je leta 1925 prejel Pulitzerjevo nagrado, leta 1930 pa je kot prvi pravi Američan dobil Nobelovo nagrado za književnost.

Prevajalec: Denis Curk,
interpret: Vojko Zidar,
režiserka: Irena Glonar,
tonska mojstrica: Gabrijela Čepič,
urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman (ponovitev),
leto nastanka: 1998.

Avtor: Ars

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Avtor: Dejan Juravić

Ezra Pound (1885–1872) je eno od osrednjih imen ameriškega pesniškega modernizma. Njegova mogočna pesnitev Cantos, ki jo je pisal večji del svojega življenja, pa predstavlja eno najpomembnejših modernističnih pesniških knjig 20. stoletja. Prvi osnutki tega dela so nastali okoli leta 1904, današnja integralna verzija, avtor je namreč pesnitev z leti dopolnjeval, pa je sestavljena iz stodevetih spevov. Pizanski Cantos, ki obsegajo enajst spevov (od štiriinsedemdesetega do štiriinosemdeseta speva) so del te mogočne pesnitve. Pound jih je leta 1948 izdal v samostojni knjigi. Zato to knjigo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi, ki pa ima znotraj njegovega opusa posebno mesto. V njej pesnik o sebi spregovori najbolj intimno, kar je povezano z njegovo težko osebno preizkušnjo ob koncu druge svetovne vojne. Pound se je namreč zaradi oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Pizanski cantos upesnjujejo njegovo soočanje s to težko preskušnjo, a hkrati se v njih osebna zgodovina prepleta z zgodovino civilizacij, razmisleki o svetu, družbi in človeštvu. Objavljamo enainosemdeseti spev iz knjige Pizanski cantos, ki je pri nas leta 2024 izšla pri Slovenski matici.

Prevajalec Miklavž Komelj,
interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 24.01.2025 17:40:06

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt