Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Petek, 31.1.2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Napovedujemo:
koncert mešanega pevskega zbora Prosavus v Trabovljah,
2. koncert abonmaja LA’ KLASIK v Kulturnem domu Laško.

Avtor: Polona Kovačič

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Norveški književnik Jon Fosse je predlani "za svoje inovativne igre in prozo, ki daje glas neizrekljivemu" prejel Nobelovo nagrado za književnost. A enaka oznaka bi lahko veljala tudi za njegovo poezijo.

Prevajalka Jana Kocjan,
igralec Milan Štefe.

Posneto januarja 2018.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

10:00
Poročila

V glasbi Krzysztofa Pendereckega najdemo diametralni nasprotji: mladega Pendereckega, zavezanega radikalni glasbeni avantgardi, in zrelega Pendereckega, antipoda vsemu, kar glasbena avantgarda pomeni v glasbi sodobnosti. Penderecki sam je večkrat pojasnjeval vzrok za tak nenaden in korenit preobrat v svojem ustvarjanju. Največkrat je govoril o tem, da je v svojih sonorističnih delih prišel do same meje zvočnega eksperimenta, tako se je znašel pred ustvarjalnim zidom, kjer je bil ali obsojen na večno ponavljanje že doseženega ali pa da nove zvočne svetove išče v mediju elektronske glasbe, vendar se za to ni odločil.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Evropska prestolnica kulture GO!2025 je tik pred slovesnim odprtjem in pričakovanja Slovencev v Gorici so velika. Čezmejni projekt, vreden več kot 200 milijonov evrov, bo v evropsko prestolnico kulture prvič povezal mesti v dveh državah. Kaj si lahko obetajo Slovenci na drugi strani meje, ki bo vsaj še nekaj mesecev nadzorovana? Se bo ob množici kulturnih dogodkov našla priložnost tudi za pogovore o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Italijo in nerazrešenih travmah iz preteklosti? Bi lahko EPK spodbudila podjetniške stike in okrepila gospodarstvo v regiji? Kakšni bosta Gorica in Nova Gorica čez leto dni?

Avtor: Mateja Železnikar

FInski otroški zbor Tapiola je leta 1963 ustanovil Erkki Pohjola. V zboru pojejo pevci, stari od devet do osemnajst let, ki se ob pomoči dobre vokalne tehnike z lahkoto prilagajajo različnim glasbenim slogom. Na njihovem repertoarju so redno tudi dela sodobnih finskih skladateljev. Med njimi sta Gramatična suita, op. 28 Aulisa Sallinena in skladba A za šest instrumentalistov, štiri soliste, dva bralca in zbor Ollija Kortekangasa.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Primož Trdan

13:00
Poročila

Oddajo posvečamo avtorju prve slovenske operete in prve slovenske lirične opere, skladatelju in zdravniku Benjaminu Ipavcu. Rodil se je 24. decembra 1829 v Šentjurju. Z bratom Gustavom sta se najprej šolala v Šentjurju in Celju, pozneje pa v Gradcu. Po maturi sta oba nadaljevala izobraževanje, najprej na triletni zdravstveni šoli v Gradcu, potem pa na študiju medicine na Dunaju. Po končanem šolanju je dobil zaposlitev v Gradcu, kjer je ostal do upokojitve. Nekaj časa je bil celo primarij v otroški bolnišnici. V Gradcu je bil poznan kot skladatelj plesne glasbe. Svojo kompozicijsko znanje je izpopolnil pri priznanem graškem profesorju Wilhelmu Mayerju. Benjamina Ipavca uvrščamo med glasbene romantike, čeprav se je pri komponiranju opiral tudi na klasicistične glasbene prvine.

Avtor: Katarina Radaljac

14:00
Poročila

Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Izvedeli bomo več o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.

Avtor: Petra Meterc

Ko je režiser David Lean izbiral skladatelja za film Lawrence Arabski, je imel v mislih Malcolma Arnolda, ki je leta 1957 napisal glasbo za njegov film Most na reki Kwai. Vendar pa približen osnutek filma Arnoldu menda ni bil všeč in ga je označil za »groznega« in »potopis, ki bi zahteval ure glasbe«. Zato je producent angažiral broadwajskega skladatelja Richarda.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Centru Rog so pripravili razstavo Boris Podrecca: Delto reke spremeniti v morje, ki z linearno, kronološko zasnovo osvetljuje širino arhitektovega delovanja in razvoj njegove ustvarjalne poti. Nova predstava Slovenskega mladinskega gledališča Boško in Admira obravnava tematiko vojne fotografije in etičnih dilem, ki jih ta sproža. Nova Gorica pa je navdihnila še eno knjižno izdajo.

Avtor: Sanja Rejc

Električna in hibridna vozila niso več redkost na naših cestah. A niso vsi vidiki elektromobilnosti tudi trajnostni. Že če pogledamo zgolj danes najbolj razširjene litij-ionske baterije, imajo te še kar nekaj problematičnih točk, od samega litija in njegovega pridobivanja do drugih kritičnih elementov, ki so potrebni za njihovo delovanje, kot je denimo kobalt. Pomemben vidik je tudi dolgoživost baterij in njihova stabilnost oziroma varnost. Razvoj izboljšav in alternativ je zato v polnem pogonu, ob tem pa je ključnega pomena razumevanje, kaj se dejansko v baterijah, pa tudi v shranjevalnikih energije, gorivnih celicah ali elektrolizerjih, dogaja. Pri tem pa je ključna pomoč naprednih simulacijskih modelov, kakršne razvija prof. dr. Tomaž Katrašnik, vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost je prejel Zoisovo nagrado.

Avtor: Nina Slaček

Recital, ki je pred nami, nosi naslovom 'Jean-Guihen Queyras izvaja Bachove suite za violončelo solo' in ta nam tudi v celoti razkrije, kaj bomo slišali v tokratni oddaji. Na koncertu, ki je bil 10. decembra leta 2023 v Avditoriju Komorne dvorane v Gironi, je namreč Jean-Guihen Queyras izvedel 1., 4., in 5. suito za violončelo Johanna Sebastiana Bacha.

Avtor: Alma Kužel

V galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju so odprli razstavo Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918. Na ogled so naša osrednja dela od pomladi narodov do razpada skupne avstro-ogrske države, torej govorimo med drugim o zvenečih imenih našega realizma in impresionizma, kot so Jožef Tominc, Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Avgust Berthold, ki so jih sopostavili mednarodnim umetnikom, na primer Groharjevemu vzorniku Giovanniju Segantiniju, Dunajčanki Tini Blau, v Mariboru rojenemu Antonu Nowaku in Ernstu Stöhru, ki je živel v Bohinju. Kot so zapisali, so ''tema razstave likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, ki je temeljilo na dekorativnih učinkih, simboliki in ekspresivnosti in zasedalo edinstveno mesto v evropskem slikarstvu''. Izpostavljajo povezave naših umetnikov z Dunajem, kjer so se šolali in nekateri tudi ustvarjali. Razstava je plod sodelovanja dveh pomembnih kulturnih ustanov, dunajske galerije Belvedere in ljubljanske Narodne galerije. Kustosa sta dr. Barbara Jaki in dr. Markus Fellinger, pogovarjali pa smo se tudi z višjim kustosom Narodne galerije Michelom Mohorjem.

Avtor: Žiga Bratoš

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zato pa je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Avtor: Alen Jelen

19:20
Poigra

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Anuša Volovšek

Z orkestrom sta sodelovali dve mladi svetovno priznani umetnici. Vodila ga je litovska dirigentka Giedrė Šlekytė, druga umetnica, ki jo je gostil Orkester Slovenske filharmonije, pa je bila solistka – korejska violinistka Jiyoon Lee. Naslov koncertnega dogodka je bil Iskro, iskrivo, v vsakem delu koncerta pa se je iskrilo na poseben način. Začelo se je z iskrivim humorjem, ki klije iz simfonične pesnitve Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla Richarda Straussa, sledila je izvedba Koncerta za violino in orkester v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, drugi del koncerta se je začel z delom Zgodbe iz davnine slovenskega skladatelja Marka Mihevca, nato pa smo slišali še baletno suito Ognjeni ptič Igorja Stravinskega.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Vabimo vas v družbo francoske glasbe, glasbe skladateljev Francisa Poulenca in Mauricea Durufléja. Spremljali jo bomo lahko na posnetku koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre, ob organistu Maxu Hanftu in baritonistu Johannesu Kammlerju.
Posnetek je nastal lani oktobra v Gledališču princa regenta v Münchnu,
nanj sta se ujeli Poulencova Maša v G-duru
in Duruflejeva Maša Cum jubilo, op. 11.

Avtor: Brigita Rovšek

Ob 90. obletnici avtorjevega rojstva predstavljamo odlomek iz romana Osebna zadeva Kenzabura Oeja. Japonski nobelovec Oe (1935–2023) velja za enega najpomembnejših japonskih pisateljev. Roman Osebna zadeva temelji na njegovih osebnih izkušnjah. V romanu se glavnemu junaku romana, mlademu moškemu, rodi sin z možgansko okvaro, to pa v njem sproži hude dileme. V pripovedi avtor, kot je zanj značilno, slika družbene razmere na Japonskem po drugi svetovni vojni, predvsem posledice vojne in atomske bombe nad Hirošimo.

Prevajalka Stanka Rendla,
režiser Alen Jelen,
interpret Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednika oddaje Marko Golja in Petra Meterc.
Produkcija 2015.

Avtor: Ars

Ob stoti obletnici rojstva pianistke Barbare Carroll poslušamo njeno glasbo.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 31.01.2025 12:10:06

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt