Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovori z umetniki v odmoru neposrednih prenosov koncertov.
Julian Steckel se je rodil leta 1982 v glasbeni družini, mama je učiteljica klavirja in oče učitlej violine ter tudi dirigent. Steckel je osvojil več vidnih priznanj, na razvoj njegove solistične poti pa je imela največji vpliv zmaga na Mednarodnem glasbenem tekmovanju Bavarskega radia, največjem nemškem tekmovanju na področju klasične glasbe. Nastopal je z nekaterimi najboljšimi evropskimi orkestri, kot so Orkester leipziškega Gewandhausa, Orkester Bavarskega radia, Kraljevi filharmonični orkester, Pariški orkester, Rotterdamski filharmonični orkester ali Filharmoniki iz St. Peterburga. V intervjuju, ki ga bomo slišali v odmoru koncerta, Julian Steckel pravi tudi, da glasbenik ne more biti glasbenik, če ne igra komorne glasbe – na tem polju pogosto sodeluje z glasbeniki, kot so violinisti Janine Jansen, Christian Tetzlaff, Karen Gomyo, Veronika Eberle ali violončelista Antje Weithaas in Renaud Capuçon. Steckel poudarja pomen svoje pedagoške dejavnosti – med letoma 2011 in 2017 je bil profesor violončela na Univerzi za glasbo in gledališče v nemškem Rostocku, od oktobra leta 2017 pa ima profesuro v Münchnu.
Pred začetkom cikla Kromatika 2021/22 smo se pogovarjali s šefom dirigentom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija - o začetku nove sezone, vrnitvi v Gallusovo dvorano pred občinstvo, delu s Simfoniki in simfonični suiti Šeherezada, ki jo bo orekster izvedel v drugi polovici večera ob odprtju sezone.
Neville Hall je med slovenskimi skladatelji edinstven ustvarjalec – ne toliko zaradi življenjske poti, ki ga je leta 1993 po že končanem študiju kompozicija v Aucklandu in izkušnjah z nekaterimi vodilnimi evropskimi skladatelji, pripeljala v Slovenijo, ampak po posebni predanosti ustvarjanju, tudi izrazito ostro oblikovani estetiki. Leta 1997 je ustvaril orkestrski prvenec, delo Silence rained down, quenching time's fire. Od takrat redno sklada za orkester, v zadnjih letih morda celo vse več in zdi se, da je ta zasedba izjemnega pomena. S sklacateljem smo se pogovarjali pred prvo izvedbo novega orkestrskega dela so flamed in the air.
Rossen Milanov je velik garač, ki natančno izdeluje svoje poglede na to, kako krepiti glasbeno kulturo neke skupnosti, mesta, regije. Kljub zadolžitvam šefa dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija večino svojega dela pa ustvari v delu s tremi orkestri iz severovzhoda ZDA, kjer je umetniški vodja Simfoničnega orkestra iz Culumbusa, Simfoničnega orkestra Chautauqua ter večletni umetniški vodja Princetonskega simfoničnega orkestra. Pred novo sezono s Simfoniki je razmišljal o vračanju k Beethovnovemu opusu ob mojstrovi obletnici, o skladateljevi Peti simfoniji in delu orkestrov v zahtevnem času, ki ga živimo.
Pogovor z vodjo glasbene produkcije in umetniško vodjo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Majo Kojc o turneji z Mišo Majskim v Južni Ameriki in s Stefanom Milenkovićem v Italiji.
Dejan Lazić je svetovno uveljavljen pianist, ki se je po letu 2012 vrnil na oder s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija s Chopinovim Prvim klavirskim koncertom. Obiskali smo ga po prvi vaji z orkestrom in mu zastavili nekaj vprašanj o Chopinovi glasbi, pianistovem lastnem skladateljskem delu in improvizaciji.
Rossen Milanov je za začetek sezone, s katero uradno prevzema mesto šefa dirigenta orkestra, izbral neoklasicistično prvo polovico s Krekovo Simfonietto in Violinskim koncertom Stravinskega, ter drugo polovico, navdahnjeno z dunajskim valčkom. Pred koncertom smo ga povprašali tudi o zasnovi uvodnega večera, o solistu, ki ga je povabil in o poudarkih v sezoni Simfonikov.
Mladi violinist Nikola Pajanović začenja obetavno solistično kariero. Lani je zaseden drugo mesto na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov, se uvrstil v polfinale Menuhinovega tekmovanja ter nabral nekaj pomembnih koncertnih izkušenj. Ob izvedbi Violinskega koncerta Čajkovskega smo se z njim pogovorili o tokratnem koncertu, njegovi solistični igri, sodobnih zahtevah, ki jih občuti glasbenik, ko se izpostavi v solistični vlogi in tudi o prihodnosti, kot jo načrtuje ta mladi glasbenik.
Gordan Nikolić je bil do leta 2017 dolgoletni koncertni mojster pri Londonskem simfoničnem orkestru, v svoji karieri pa je to delo opravljal pri komornem Orkestru francoske regije Auvergne, vodil je Komorni orkester iz Lozane, Komorni orkester Evrope in Nizozemski komorni orkester. Rodil se je v Srbiji, med drugim je študiral v Baslu, danes pa je sam profesor za komorno igro na londonskem Kraljevem kolidžu za glasbo in na Guildhall School of Music. Je iskan solist in dirigent – najraje pa združuje ti funkciji. Je glasbenik, violinist, pravi muzik, ki rad poudarja, da se zaveda celotne glasbene izkušnje.
V odmoru sedmega večera cikla Kromatika smo se pogovarjali z Rossenom Milanovom, novim šefom dirigentov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Robert Lakatoš se je rodil leta 1991 v Novem Sadu, njegov prvi učitelj violine pa je bil oče Imre Lakatoš. Posebej ga je zaznamovalo študijsko obdobje z Julianom Rachlinom, ki je nekoč dejal, da pri svojem študentu posebej ceni željo po stiku s staro violinsko tradicijo. Še prej je študiral v razredu Rudolfa Koelmana na Züriški univerzi in profesor se ga spominja kot enega najbolj obetavnih violinistov svoje generacije. Danes tudi sam predava - v domačem Novem sadu.
Petra Strahovnik je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomirala pri Urošu Rojku. Nadaljevala je kot študentka Petra Adriaansza ter Martijna Paddinga na Kraljevem Konservatoriju v Haagu na Nizozemskem, kjer živi in ustvarja še danes. Že od samega začetka je Petra pri komponiranju z velikim veseljem in res zanimivimi rezultati odkrivala nove zvočnosti. Postopno je razvila nekaj čisto samosvojih tehnik, ki smo jih slišali tudi v novi skladbi Prana za simfonični orkester. S skladateljico smo se v Cankarjevem domu pogovarjali po krstni izvedbi skaldbe v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Rossen Milanov je dejaven po vsem svetu, večino svojega dela pa ustvari v delu s tremi orkestri iz severovzhoda ZDA. Svoj pečat je pustil zlasti v 11-letnem vodenju Orkestra iz Philadelphie. V Bolgariji je študiral oboo in dirigiranje, se odpravil v ZDA na dodaten študij dirigiranja in tam med drugim prejel štipendijo poimenovano po Brunu Walterju. Milanov je od leta 2006 že večkrat dirigiral Simfonikom doma in na tujih odrih ter je novi šef dirigent orkestra.
Simfonični orkester RTV Slovenija je vstopil v novo sezono, izvedel jeprvi koncert cikla Kromatika, s katerim se je od vodenja orkestra po dvanajstih letih poslovil En Shao. Ob tem smo govorili o tem dolgem obdobju sodelovanja, o njegovi filozofiji vodenja orkestra, ki je nekaj posebnega ter tudi o njegovi skladbi, ki smo jo slišali.
Posnetek pogovora z Markom Letonjo, s katerim se je v prostorih Slovenske filharmonije pogovarjal Mihael Kozjek, je nastal nekaj dni pred koncertom ob odprtju sezone Slovenske filharmonije. Beseda je tekla o njegovih občutkih ob ponovnem sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije, programu koncerta (R. Strauss, G. Ligeti in H. Berlioz), dirigentovih zamislih o oblikovanju koncertnih sporedov, njegovih angažmajih s filharmoničnim orkestrom iz Strasbourga, Bremenskimi filharmoniki in Tasmanskim simfonični orkestrom ter o številnih obveznostih, ki Marka Letonjo čakajo v prihajajočih mesecih.
Boštjan Gombač in Žiga Stanič sta glasbenika, ki presegata omejitve glasbene dejavnosti, meje med skladanjem in izvajanjem glasbe, med interpretiranjem in improviziranjem. Hkrati oba tudi z veseljem preizkušata različne sloge in zvrsti. Sodelovala sta že v enem od del za klarinet in akordeon, ki jih je Gombač izvedel z Luko Juhartom, med avtorji pa je bil tudi Žiga Stanič. Lani je Gombač začel s serijo izvedb Staničeve skladbe za mousteriensko piščal, poimenovano tiddibab, ki je jubilejno deseto koncertno izvedbo doživela na zaključnem večeru letošnjega cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Petra Vidmar je zadnji dve leti članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Glasbeno pot je začela s klavirjem, potem pa se je po končani nižji glasbeni šoli klavirja odločila za študij tolkal. Na Srednji glasbeni in baletni šoli in pozneje na Akademiji za glasbo je bil njen profesor Boris Šurbek, študij pa je končala leta 2012 s posebno pohvalo summa cum laude. Deluje kot koncertna tolkalka, ob delovanju v orkestru pa tudi poučuje na ljubljanski glasbeni akademiji. Kot gostja sodeluje tudi z ostalimi orkestri – s Filharmoniki, z orkestrom Opere SNG Ljubljana in drugimi. Za njo so že številni nastopi, tudi solistični z orkestri. Za svoje ustvarjanje je prejela tudi tri študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Pogovarjali smo se pred njeno izvedbo Koncerta za ksilofon in godalni orkester Borisa Papandopula.
Aleksander Gadžijev se je rodil leta 1994 v Gorici. Kot sin dveh pianistov in klavirskih pedagogov Ingrid Silič in Sijavuše Gadžijeva se je pričel učiti najprej doma, potem je bil pod mentorstvom svojega očeta učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Zaključil je znanstveni licej Duca degli Abruzzi v Gorici iz klavirja pa je diplomiral na državnem konservatoriju v Ceseni v Italiji. Leta 2013 se je vpisal na Mozarteum v Salzburgu, kjer je študiral pri Pavlu Gililovu. Torej je ostal v okolju ruske pianistične šole. Trenutno se izpopolnjuje še na Visoki glasbi Hannsa Eislerja v Berlinu.Mednarodno javnost je nase najmočneje opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem. Dodatno težo tekmovanju je tistega leta dala predsednica žirije – legendarna Marta Argerich. Lani je nastopil v Mariboru s solističnim programom in še s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, na šestem večeru cikla kromatika 2017/18 pa prvič s Simfoniki RTV Slovenija.
Gosta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta bila korejska pianistka Yeol Eum Son in španski dirigent Pablo Gonzáles. Z obema smo se v času priprav na nastop na kratko pogovorili, poskušali izvedeti več o njunem poustvarjanju, pogledih na glasbo. Yeol Eum Son je drugouvrščenka dveh velikih mednarodnih pianističnih tekmovanj – tekmovanja Vana Cliburna leta 2009 in tekmovanja Čajkovskega, ki je potekalo dve leti pozneje. Iz Južne Koreje se je preselila v Nemčijo, kjer živi še danes – ko ni na koncertnih gostovanjih. V tej sezoni mef njenimi sodelovanji najdemo ugledne zasedbe, kot so: Simfonični orkester mesta Birmingham, orkester Akademija St. Martin in the Fields, dunajski orkester Tonkunstler, Dresdenske filharmonike, Orkester romanske Švice, Budapeštanski festivalni orkester, tokijski Simfonični orkester NHK in Moskovski virtuozi. V Ljubljano prišla iz Koreje. Tam je nastopala na spremljevalnem kulturnem programu ob Olimpijskih igrah in na začetku pogovora se je izkazalo, da ji dogodek pomeni veliko … Oba, Yeol Eum Son in Pablo González sta letos debitirala pri vse bolj uglednem Orkestru mesta Birmingham in oba sta delila izkušnjo dela z njim. González je v svoji karieri do sedaj največ delal z nemškimi in domačimi španskimi orkestri. Med letoma 2010 in 2015 je bil umetniški vodja Barcelonskega in nacionalnega katalonskega simfoničnega orkestra, pri Orkestru mesta Granada pa je bil glavni gostujoči dirigent.
Kitarist Mak Grgić se je v zadnjih letih dobro uveljavil zlasti v ZDA. Rojen je v Ljubljani, kitaro pa je študiral v Zagrebu pri Anteju Čagalju, diplomiral je pri Alvaru Pierriju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Pred kratkim je dokončal doktorski študij glasbe na Univerzi v Južni Kaliforniji kot študent Williama Kanengiserja in Scotta Tennanta, članov Kitarskega kvarteta iz Los Angelesa. Med študijem je deloval tudi kot asistent profesorja Briana Heada, umetniškega vodje GFA, vodilnega združenja za klasično kitaro v ZDA. Mej v glasbi ne priznava. Njegov repertoar sega vse od zahtevnih sodobnih del in filmske glasbe do velikih klasikov kitarskega kanona, zgodnje glasbe in še dlje. Njegov zadnji album Cinema Verismo, ki ga je izdala založba Marquis Music, vključuje tako klasične kompozicije uporabljene v filmih kot transkripcije glasbe pisane posebej za film. Skupaj s flamenko kitaristom Adamom Del Montejem tvori Duo Deloro, v zasedbi FretX Duo pa se skupaj z Danielom Lippelom, ustanovnim članom zasedbe International Cointemporary Ensemble, posveča izvajanju nove glasbe za kitarske due. Je tudi soustanovitelj ansambla za sodobno glasbo DC8. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentko Catherine Larsen-Maguire je v ciklu Kromatika izvedel znameniti Aranjueški koncert Joaquína Rodriga in med pripravami smo ga povabili k pogovoru.
