Damijan Kracina je z razstavo 0,22 Galerijo DLUL prelevil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – na tleh, viseč v prostoru, v okenskih nišah … Prostor je predrugačen, naseljen s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? Vse to pomislimo ob novi postavitvi Damijana Kracine, ki se, kot je to zanj pogosto značilno, navezuje na kabinet čudes. To velja predvsem za prvi prostor galerije, v drugem pa se soočimo z vrtljivo biomorfno skulpturo in podobnimi risbami. Tudi risbe dojema kot skulpture, le da dvodimenzionalne, to igro pa je zdaj še nekoliko stopnjeval s postavitvijo risb v prostor. Vodilni motiv je tokrat arašid, ki ga je pritegnil zaradi svoje vsakdanjosti in zanimive oblike. Vendar pa arašid pri Damijanu Kracini seveda ni zares arašid, temveč se kot v nekakšnem evolucijskem zdrsu in čudni mutaciji spreminja v domišljijske oblike, oziroma se bližajo formam, ki jih kurator Jani Prinat opiše kot Heavy metal bio grisaille bitja, ki imajo tendenco, da se, ko razvijejo svojo najbolj učinkovito prilagodljivo obliko, maščujejo človeštvu, ki jih je pripeljalo do te točke.
Foto: Damijan Kracina, Body, patiniran mavec, 2022, vir: Galerija DLUL
Iskanje
