Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Iza Pevec

27 prispevkov



11.11.2022

Delo v nastajanju. Razmišljanje onkraj kapitalizma

Nič novega ni, da smo dandanes po večini preobremenjeni z delom, še zlasti pa to velja za prekarne delavce, torej pogosto tudi za delavce in delavke v kulturi. Kako to spremeniti in kako si zamišljati boljše razmere, se sprašuje razstava "Delo v nastajanju. Razmišljanje onkraj kapitalizma" v galeriji Škuc. Umetnici Ana Čigon in Vesna Bukovec ter vodja galerije Škuc Tia Čiček razmišljajo o pogojih deljenja znanja in iskanja alternativnih družbenih ter organizacijskih ureditev. "Kdo izmed vas se veseli ponedeljka? Kdo izmed vas prejema minimalno plačo? Kdo izmed vas misli, da vašega dela ne bo nihče opazil?" Tako nas sprašujejo risbe Ane Čigon, ki izrišejo tudi, kako je osebno življenje in doživljanje ujeto v strukture dela in zaslužka. Rada bi izklopila delo, ko neham delati, piše na risbi osebe, ki misli izklaplja s stikalom na glavi. Tudi v nekaterih risbah Vesne Bukovec se boj za delavske pravice združuje z osebno perspektivo. Umetnici in kulturni delavki Ana Čigon in Vesna Bukovec se na razstavi predstavljata s svojimi umetniškimi deli, a ključnega pomena je, da je razstava nastala v sodelovanju vseh treh – ob umetnicah je tu še vodja galerije Tia Čiček. Sodelovanje nam omogoča, da se spobujamo, delimo različne poglede in se morda hitreje premaknemo, ko se zataknemo v procesu dela. Obstoječe strukture pa sodelovanja ne spodbujajo, je prepričana Tia Čiček. Pa se prav drug od drugega lahko največ naučimo, zato je del razstave tudi video s tremi intervjuji, ki so ga pripravile vse tri v sodelovanju. K pogovoru so povabile sindikalistko Teo Jarc (Sindikat Mladi plus), dr. Svetlano Slapšak (upokojena redna profesorica, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica) ter Jadranko Vesel (Rise, raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo). Tudi obiskovalci so povabljeni k sodelovanju na razstavi, saj prostori med drugim omogočajo delo in počitek. Sicer pa vsaka izmed sob galerije poudarja določen vidik: gre za prostor upora, prostor počitka in prostor (od)učenja ter diskurzivni prostor dela. Ključni pa niso le razstavljena dela in povabilo obiskovalcem k počitku in ustvarjanju, temveč tudi proces. Še pred nastankom razstave so ustvarjalke zasnovale bralni krožek, posvečen deljenju znanja in prebiranju književnosti, povezane s teorijo dela, skrbi, postkolonializma in delavskih gibanj. Premisleku o delu, sodelovanju in grajenju skupnosti pa je posvečen tudi obrazstavni program. Z razstavo v galeriji Škuc zdaj že drugi november razmišljajo o drugačnih načinih delovanja, Tia Čiček pa se zaveda, da gre za težko rešljive probleme, a moramo se vsaj pogovarjati o boljši prihodnosti. Foto: risba Ane Čigon na rastavi Delo v nastajanju. Razmišljanje onkraj kapitalizma, avtor fotografije: Iza Pevec


9.11.2022

33. Liffe

Avstrijski film Korzet, ki prinaša nov pogled na življenje avstrijske cesarice Elizabete, širše znane kot Sisi, odpira 33. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe v 33. izvedbi. Po dveh pandemičnih letih se festival v celoti vrača pred občinstvo, nekaj filmov pa bo mogoče videti tudi v spletnem sistemu videa na daljavo. Nato se vprašamo – kako lahko na večnega Jožeta Plečnika pogledamo drugače? Odgovore išče razstava Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem … Pozornost namenjamo tudi Anji Naglič, letošnji prejemnici Jermanove nagrade za prevode družboslovnih in humanističnih besedil ter opozorilom predstavnikov društev, ki združujejo ustvarjalce v kulturi. Ti so namreč včeraj opozorili na po njihovem mnenju sporno delovanje državne volilne komisije.


22.6.2022

Živi ogenj gledališča in Amsterdam

V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje. na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij


29.9.2022

Michelangelo Pistoletto – Četrta generacija

V ljubljanski Cukrarni predstavljajo samostojno razstavo Michelangela Pistoletta, enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja, ki je med drugim leta 2003 na beneškem bienalu prejel nagrado za življenjsko delo, njegova dela pa najdemo v zbirkah velikih galerij kot je newyorški Guggenheim. Velja za vodilnega predstavnika gibanja Arte Povera, ki se je v šestedesetih in sedemdesetih letih prejšnega stoletja upiralo ustaljenim vrednotam družbe, industrije, politike in umetnosti. Slika je okno v drug svet je veljalo nekoč. Ali pa, da nas nagovarja s svojstvenim likovnim jezikom. Michelangelo Pistoletto je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi zrcalnimi slikami to obrnil na glavo. Podobe oseb – najprej je šlo za njegov avtoportret - je spojil z odsevnim ozadjem in tako del njegovega umetniškega dela vsakič znova postanemo mi, ki to delo gledamo. "Takrat sem spoznal, da so del umetniškega dela tudi univerzum, prostor, čas in obiskovalec. Tako kot sem sam del umetniškega dela, je to postal tudi njegov gledalec. Nisem bil več sam, ni šlo več za mojo identiteto temveč za nas. Vsi so bili del moje identitete, moja identiteta pa del družbe." Tako pove Michelangelo Pistoletto, ki se na razstavi z naslovom Četrta generacija v Cukrarni predstavlja s svojimi ključnimi deli, poudarek pa je na njegovem temnem obdobju iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med tedanjim in današnjim časom, obremenjenim z vojno in ekološko krizo, namreč vidi več vzporednic: "Zdaj smo ponovno v temi in ta razstava kaže na to, zato je pomembna. Moja dela iz osemdesetih so zdaj zelo sodobna. A optimistično se sprašujem ali bomo lahko po koncu tega obdobja znova videli svetlobo." Pistoletto sicer velja za ključnega predstavnika gibanja Arte povera, ki se je, kot pravi sam, osredotočalo na bistveno in bilo v tem radikalno. In prepričan je, da ostaja radikalno in relevantno še danes. Foto: Iza Pevec


16.9.2022

Nande Vidmar je življenje povezoval predvsem z ljudmi in krajino, ki so ga obkrožali

Likovne zbirke Galerije Božidarja Jakca so v veliki meri določene z obdobjem med obema svetovnima vojnama. To umeritev so zdaj še bolj zaokrožili, saj so letos z gospodom Mišom Vidmarjem uskladili donatorsko pogodbo 331 del Nandeta Vidmarja, enega osrednjih predstavnikov ekspresionizma in nove stvarnosti pri nas. Slike, risbe in grafična dela kronološko pokrivajo celoten umetnikov opus, izbor pa predstavljajo na novi stalni postavitvi. V galeriji so zapisali, da je zbirka za njih velikega pomena, saj so tako povezali predstavnike slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti (generacijo praških študentov -Tone in France Kralj ter Božidar Jakac) z obdobjem barvnega in predvojnega socialnega realizma ter pozneje abstrakcije (generacijo zagrebških študentov - Zoran Didek, France Gorše in Jože Gorjup). Dolgoletno strokovno delo za pridobitev nove stalne zbirke so začeli z evidentiranjem celotnega umetnikovega opusa ob pripravi mednarodne razstave Obrazi ekspresionizma / Odtisi duha leta 2018. Zelo pomembna pa je bila Vidmarjeva najobsežnejša retrospektiva, ki so jo v galeriji pripravili leta 2020. Tedaj so evidentirali več kot 1800 umetnikovih risb in grafik ter približno 200 slik, na ogled jih je bila desetina. Glavnino je posodil sin Mišo Vidmar. Šele ta retrospektiva je z obsežnostjo gradiva in nepredstavljenimi deli predvsem povojnega časa celovito umestila Vidmarjevo delo v razvoj slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Maja Žel Nolda se je tedaj pogovarjala s kustosom razstave dr. Robertom Simoniškom. Foto: Nande Vidmar, Zimska pokrajina (Zima), 1921, izrez fotografije; vir: Galerija Božidar Jakac (fototeka)


26.8.2022

Anna Netrebko in Jusif Ejvazov na festivalu Ljubljana, v Galeriji Ravne pa Tobias Putrih

Kljub nasprotovanju ukrajinske skupnosti Slovenije bo v sklopu 70. festivala Ljubljana v Gallusovi dvorani nastopil zakonski par – sopranistka Ana Netrebko in tenorist Jusif Ejvazov – ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Michelangela Mazze. Koncert bomo napovedali malce po 16ti, ko bomo predstavili tudi razstavo Industrija jekla Tobiasa Putriha, enega naših najpomembnejših kiparjev srednje generacije. V Galeriji Ravne na Koroškem bodo na ogled njegove jeklene skulpture, s katerimi se bo navezal na več kot 400-letno tradicijo železarstva v teh krajih ter Formo vivo Ravne, zbirko 36ih jeklenih skulptur v mestu in okolici. Foto: Tobias Putrih, Industrija jekla, vir: Galerija Ravne


24.8.2022

Damijan Kracina z rastavo 0,22 Galerijo DLUL spreminja v kabinet čudes

Damijan Kracina je z razstavo 0,22 Galerijo DLUL prelevil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – na tleh, viseč v prostoru, v okenskih nišah … Prostor je predrugačen, naseljen s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? Vse to pomislimo ob novi postavitvi Damijana Kracine, ki se, kot je to zanj pogosto značilno, navezuje na kabinet čudes. To velja predvsem za prvi prostor galerije, v drugem pa se soočimo z vrtljivo biomorfno skulpturo in podobnimi risbami. Tudi risbe dojema kot skulpture, le da dvodimenzionalne, to igro pa je zdaj še nekoliko stopnjeval s postavitvijo risb v prostor. Vodilni motiv je tokrat arašid, ki ga je pritegnil zaradi svoje vsakdanjosti in zanimive oblike. Vendar pa arašid pri Damijanu Kracini seveda ni zares arašid, temveč se kot v nekakšnem evolucijskem zdrsu in čudni mutaciji spreminja v domišljijske oblike, oziroma se bližajo formam, ki jih kurator Jani Prinat opiše kot Heavy metal bio grisaille bitja, ki imajo tendenco, da se, ko razvijejo svojo najbolj učinkovito prilagodljivo obliko, maščujejo človeštvu, ki jih je pripeljalo do te točke. Foto: Damijan Kracina, Body, patiniran mavec, 2022, vir: Galerija DLUL


24.8.2022

Čudesa Damijana Kracine v Galeriji DLUL in (samo)cenzura žensk

Kabinet čudes mi je blizu zato, ker je povezan s čudenjem, pravi umetnik Damijan Kracina, ki se v svojih delih pogosto naslanja na te zbirke kuriozitet, nekakšne predhodnice muzejev. Prostor galerije Društva Likovnih umetnikov je na razstavi 0,22 naselil s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? V Mestni knjižnici Ljubljana pa je potekala mednarodna raziskovalna delavnica na temo Cenzura in samocenzura žensk. Predavateljice iz različnih evropskih univerz so govorile o zgodovini cenzure žensk in njihovem položaju v 19. stoletju. Strategije cenzure in samocenzure pisateljic in intelektualk pa so osvetlile tudi z vidika aktualnosti. Foto: Galerija DLUL


21.8.2022

Roman Uranjek (1961-2022)

20. 8. je umrl priznani slovenski umetnik Roman Uranjek. Leta 1961 v Trbovljah rojeni umetnik je bil znan predvsem kot član umetniškega kolektiva Irwin ter politično umetniške skupine Neue Slowenische Kunst. Obe skupini veljata za mednarodno najuspešnejši fenomen slovenske umetnosti – člani so razstavljali v priznanih galerijah vse od newyorške MoMe pa do madridske Reine Sofie. Irwin je verjetno naš najbolj znan in mednarodno uspešen umetniški kolektiv, ki je pomembno sooblikoval sodobno umetnost Vzhodne Evrope od postmodernizma 80ih let dalje. Kolektiv je postal izrazito znan po prevzemanju tipično slovenskih podob ter simbolov sakralne umetnosti, avantgardnih gibanj, socrealizma in nacistične propagande. O travmi je treba govoriti, zato smo se tako intenzivno ukvarjali z ikonami in simboli, je o tem pristopu dejal Uranjek, saj če hočemo travmo pospraviti pod preprogo, se bo nenehno ponavljala. Irwin je hkrati del širšega kolektiva NSK, ki se je zoperstavljal socialistični ideologiji enopartijskega sistema, pozneje pa zaznamoval prehod v kapitalizem. Retrospektivno razstavo Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala je v Ljubljani videlo 15.000 ljudi, zelo uspešno je gostovala tudi v tujini. Uranjek je skupaj s skupino Irwin na umetnostno prizorišče stopil leta 1983, pozneje pa je nadaljeval tudi prepoznavno samostojno umetniško pot. Še naprej se je ukvarjal z ikonami in simboli ter zbiral različne podobe, v katere je interveniral z lastno potezo, temelječo na avantgardni estetiki. Z avantgardami je povezan tudi tako za Irwin kot za Uranjeka značilni križ. V okviru projekta Vsaj en križ na dan je namreč umetnik skoraj dvajset let vsakodnevno ustvaril vsaj en križ, ki ga je razumel v bližini Malevičeve misli, pomenil pa mu je tudi nekakšno meditacijo in razmislek o zgodovini umetnosti. Prvo delo v tej seriji je Uranjek naredil 1. januarja leta 2002, križe pa je nato ustvarjal vse do zadnjega dne svojega življenja. Vir foto: Tadej Vaukman


11.8.2022

Kako so umetniki v našem prostoru upodabljali Marijino vnebovzetje?

Marijina podoba je v zgodovini umetnosti pogosto predstavljala ideal najčistejše in najpopolnejše telesne lepote. Če imajo vsi prizori Marijinega življenja dogmatičen značaj, pa to še zlasti velja za prizor njenega vnebovzetja. Tako je v monografiji Marija v slovenski umetnosti pred leti zapisal umetnostni zgodovinar Lev Menaše. Pred praznikom Marijinega vnebovzetja lahko v interpretaciji Simone Juvan in Janka Ropreta ponovno slišite povzetke iz tega dela, ki je izšlo leta 1994, obravnava pa ikonologijo slovenske marijanske umetnosti do prve svetovne vojne. Oddajo je pripravila Maja Žel-Nolda. Foto: Marijino vnebovzetje (Michel Sittow), vir: Wikipedia


9.8.2022

Vzporedne prisotnosti in seksi prihodnost

Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. V ljubljanski galeriji Škuc danes odprejo razstavo I‘ve seen the future baby, it’s sexy, ki vabi, kot pravijo, na zdravilno popotovanje in med drugim kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev. Predstavljamo tudi razstavo hrvaške umetnice Ane Sladetić Vzporedne prisotnosti, ki klasično slikarstvo združuje s sodobnimi, digitalnimi mediji. Na fotografiji: Ana Sladetić: Vzporedne prisotnosti; vir: FB stran KID KIBLA


22.7.2022

Telo kot način gledanja

"Od srednjeveških portretov, resenančnih figur golih grških boginj ali oglaševalskih kampanj dvajsetega stoletja – na telo smo v zgodovini projicirali neskončno pomenov. Toda kakšne pomene umetniška upodobitev telesa nosi danes?" Tako je zapisala in se vprašala Hana Čeferin, kuratorka fotografske razstave Telo kot način gledanja v koprski Galeriji Loža, kjer so na ogled dela osmih sodobnih slovenskih umetnikov in umetnic, ki jih zastopa Galerija Fotografija. Nekaj možnih odgovorov v oddaji ponujajo kuratorka Hana Čeferin, ter umetniki in umetnice Tanja Lažetič, Tilyen Mucik, Uroš Abram in Blaž Rojs. Foto: Andrej Lamut. Potop, 2018; vir Galerija Fotografija (izrez fotografije)


29.6.2022

Igor Štromajer in Sakrowski: f(x) = ax3 + x2 + cx + d

V ljubljanski galeriji Aksioma razstavlja Pavarotti HTML-ja, kot so v francoskem časniku poimenovali Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Dela iz njegovega obsežnega opusa hranijo vrhunske umetnostne ustanove, kot gostujoči umetnik pa predava na univerzah in inštitutih za sodobno umetnost po vsem svetu. Poznamo ga predvsem kot spletnega umetnika, na sedanji razstavi pa se zato morda nekoliko presenetljivo zazremo – v betonsko kocko.


21.6.2022

Razstava V Ukrajini/iz Ukrajine kliče po tem, da jo gledamo aktivno, pravi kuratkorka Manca Juvan

"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"


11.10.2021

Danilo Milovanović v projektu Razsrediščenje na obrobje Ljubljane prestavlja elemente iz njenega središča

Ko hodimo po vsakodnevnih opravkih, večinoma nismo prav zelo pozorni na ulično pohištvo okoli nas, kot so svetilke, klopce ali koši za smeti. A če bi na obrobju Ljubljane zagledali element, značilen za središče, bi se večina med nami zdrznila. Kaj počne štukaturna obroba okna starejše hiše iz centra Ljubljane na fasadi socialističnega bloka v Dravljah? Verjetno gre za projekt Danila Milovanovića, umetnika mlajše generacije, ki se trenutno predstavlja v Kulturnem centru Tobačna 001. Več o njegovem delu pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki bo premierno na sporedu na Programu Ars, uvrstila pa se je tudi na prestižni festival Prix Europa v Berlinu. Vir fotografije: Danilo Milovanović


18.5.2021

Odpoved razstave v Bruslju

Kot smo že poročali, je Slovenija odpovedala razstavo v Bruslju, s katero naj bi se predstavila v evropskem parlamentu v času predsedovanja svetu EU. Včeraj je o tem najprej poročal časnik Delo, novico pa so potrdili tudi v Evropskem paralamentu. Razstavo z naslovom Živimo v vznemirljivih časih je pripravljal kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, na ogled pa naj bi bila predvsem dela avtorjev mlajše generacije. V Koroški galeriji jih je odpoved presenetila, saj imajo z vsemi avtorji že sklenjene pogodbe, pogodba o izposoji del pa je sklenjena tudi z Evropskim parlamentom, je povedala direktorica Andreja Hribernik, ki lahko o vzrokih odpovedi zgolj ugiba, saj uradnega obvestila z ministrstva za kulturo še niso prejeli. Po neuradnih informacijah naj bi ministra Simonitija zmotil eden od šestih avtorjev, katerih dela hranijo v stalni zbirki Evropskega parlamenta in ki so jih v Bruslju, kot je stalna praksa, želeli predstaviti ob razstavi. Neuradno naj bi to bil Arjan Pregl, ki pravi, da je pri tem ironično to, da so dela šestih slovenskih umetnikov v zbirko Evropskega parlamenta bila odkupljena leta 2012 in da torej tudi to morebitno sporno delo že od tedaj visi v Bruslju. Za pojasnila glede odpovedi razstave smo se včeraj obrnili tudi na Ministrstvo za kulturo, od koder pa nam do sedaj še niso odgovorili. 


17.5.2021

Odpoved razstave v Bruslju

Po poročanju časnika Delo naj bi Slovenija odpovedala razstavo v Bruslju, s katero naj bi se v poslopju evropskega parlamenta v času predsedovanja svetu EU predstavila Slovenija. Razstavo z naslovom Živimo v vznemirljivih časih pripravlja kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, na ogled pa naj bi bila predvsem dela avtorjev mlajše generacije, ki se ukvarjajo družbeno aktualnimi temami in drugimi vprašanji sodobnosti. Koroško galerijo je k pripravi razstave po besedah direktorice Andreje Hribernik pred približno tremi meseci povabilo ministrstvo za kulturo, priprave so v polnem teku, za odpoved pa je sama izvedela iz medijev. Poudarila je, da imajo z vsemi avtorji že sklenjene pogodbe, pogodba o izposoji del je sklenjena tudi z Evropskim parlamentom ter dodala, da so v projekt vstopili z zagotovil, da bodo pri pripravi razstave imeli proste roke. Po poročanju Dela naj bi sicer neuradno ministra Simonitija zmotil eden od šestih avtorjev, katerih dela hranijo v stalni zbirki Evropskega parlamenta in ki so jih v Bruslju, kot je v navadi, želeli predstaviti ob razstavi. Za pojasnila glede odpovedi razstave smo se obrnili na Ministrstvo za kulturo, od koder pa nam do sedaj še niso odgovorili.


17.5.2021

Odpoved razstave v Bruslju

Po poročanju časnika Delo naj bi Slovenija odpovedala razstavo v Bruslju, s katero naj bi se v poslopju evropskega parlamenta v času predsedovanja svetu EU predstavila Slovenija. Razstavo z naslovom Živimo v vznemirljivih časih pripravlja kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, na ogled pa naj bi bila predvsem dela avtorjev mlajše generacije, ki se ukvarjajo družbeno aktualnimi temami in drugimi vprašanji sodobnosti. Koroško galerijo je k pripravi razstave po besedah direktorice Andreje Hribernik pred približno tremi meseci povabilo ministrstvo za kulturo, priprave so v polnem teku, za odpoved pa je sama izvedela iz medijev. Poudarila je, da imajo z vsemi avtorji že sklenjene pogodbe, pogodba o izposoji del je sklenjena tudi z Evropskim parlamentom ter dodala, da so v projekt vstopili z zagotovil, da bodo pri pripravi razstave imeli proste roke. Po poročanju Dela naj bi sicer neuradno ministra Simonitija zmotil eden od šestih avtorjev, katerih dela hranijo v stalni zbirki Evropskega parlamenta in ki so jih v Bruslju, kot je v navadi, želeli predstaviti ob razstavi. Za pojasnila glede odpovedi razstave smo se obrnili na Ministrstvo za kulturo, od koder pa nam do sedaj še niso odgovorili.


18.1.2021

Zakaj se ustaviti in si vzeti čas za poslušanje?

Pod okriljem Unesca se je danes začel 18. Mednarodni teden zvoka z bogatim programom, ki razpira ključna vprašanja od ekologije in javnega zdravja, urbanizma, do dinamike družbenih in političnih odnosov. Morda se nam tema zvoka izmika tudi zato, ker zaznavanje plasti zvočnosti sveta, ki nas obdaja, zahteva čas in določeno stopnjo občutljivosti. Tako razmišlja prof. dr. Nicolas Rémy, soorganizator mednarodnega simpozija Zimska šola, ki se je začel danes je hkrati tudi prvi dogodek multidisciplinarnega in mednarodnega projekta B-AIR, ki ga v sodelovanju z mednarodnimi partnerji vodi Radio Slovenija. V oddaji pa predstavljamo tudi mlado kamerunsko pisateljico Djaili Amadou Amal, ki je z romanom Nepotrpežljivke največje presenečenje letošnjega jagodnega izbora nominirancev za najprestižnejšo francosko književno nagrado Le prix Goncourt. Foto: Pixabay


1.9.2020

Jasmina Cibic: Fundus prizadevanja v MSUM

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt