Iskanje
V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva. Letošnjo Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejela Katarina Morano, za besedilo Usedline, ki ga lahko v uprizoritvi v tej sezoni gledamo na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru žirije pa je prejela uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča.
Zaključek 52. Tedna slovenske drame
V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva.
52. teden slovenske drame je v nekaj manj kot dveh tednih prikazal, po mnenju selektorja Roka Andresa, najboljše uprizoritve različnih dramskih zvrsti in pisav za oder, slovenskih dramskih piscev in pisateljic.
Strokovna žirija je nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo podelilo Katarini Morano za besedilo Usedline, ki je po njihovem mnenju "dokument nekega življenja, njegov odtis, pri katerem izstopajo malenkosti in podrobnosti, ki se nemara ne zdijo pomembne, vendar se postopoma usedajo na dno naše biti in nas definirajo in konstituirajo kot osebnosti."
Nagrado za mladega dramatika je žirija podelila Eli Božič, za besedilo Interpretacija Sanje, ki svojo snov zajema iz življenjskih okolij mlade generacije, razpete med mediatizirano realnostjo svetovnega spleta in v realnosti obstoječo družbo.
Šeligovo nagrado je prejela predstava Solo, v avtorstvu Nine Rajić Kranjac in ekipe, ki je, po besedah žirije, "kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti. Te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna." Za soustvarjanje v tej predstavi so nagrado za najboljšega igralca podelili Benjaminu Krnetiću. Nagrado za najboljšo igralko je prejela Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič v režiji Jureta Novaka.
Žirija je uprizoritvi Under construction, v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej podelila posebno nagrado Tedna slovenske drame za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike.
Nagrado občinstva je prejela uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, v režiji Matjaža Bergerja in soprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
Na Tednu slovenske drame je že vrsto let dejavno Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Z vrsto okroglih miz in sorodnih dejavnosti, vsako leto pa ob koncu festivalu podelijo tudi nagrade društva. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo letos podeljujejo Alji Predan, dramaturginji in teatrologinji, prevajalki, urednici, nekdanji direktorici festivala Borštnikovo srečanje, poznani in uveljavljeni dramaturginji doma in na tujem, katere kontinuirani dramaturško delo se razpenja čez več kot štiri desetletja.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je nagrado Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih podelilo Petri Vidali. "… nosilka Stritarjeve nagrade in Glazerjeve listine, v letih 2016 in 2017 selektorica Festivala Borštnikovo srečanje, v zadnjem desetletju opozarja nase s profilirano in slogovno izbrušeno kritiko predstav. Njeni zapisi ob gledaliških in lutkovnih predstavah, večkrat pa tudi ob zdrsih in zablodah slovenske kulturne politike, so smeli in sveži v svoji natančno usmerjeni, odločni angažirani noti. Subtilni mehanizem njene refleksije je vselej tehten in hkrati suvereno igriv, brez igre v ozadju," so med drugim zapisali v utemeljitvi.
V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva. Letošnjo Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejela Katarina Morano, za besedilo Usedline, ki ga lahko v uprizoritvi v tej sezoni gledamo na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru žirije pa je prejela uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča.
Zaključek 52. Tedna slovenske drame
V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva.
52. teden slovenske drame je v nekaj manj kot dveh tednih prikazal, po mnenju selektorja Roka Andresa, najboljše uprizoritve različnih dramskih zvrsti in pisav za oder, slovenskih dramskih piscev in pisateljic.
Strokovna žirija je nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo podelilo Katarini Morano za besedilo Usedline, ki je po njihovem mnenju "dokument nekega življenja, njegov odtis, pri katerem izstopajo malenkosti in podrobnosti, ki se nemara ne zdijo pomembne, vendar se postopoma usedajo na dno naše biti in nas definirajo in konstituirajo kot osebnosti."
Nagrado za mladega dramatika je žirija podelila Eli Božič, za besedilo Interpretacija Sanje, ki svojo snov zajema iz življenjskih okolij mlade generacije, razpete med mediatizirano realnostjo svetovnega spleta in v realnosti obstoječo družbo.
Šeligovo nagrado je prejela predstava Solo, v avtorstvu Nine Rajić Kranjac in ekipe, ki je, po besedah žirije, "kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti. Te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna." Za soustvarjanje v tej predstavi so nagrado za najboljšega igralca podelili Benjaminu Krnetiću. Nagrado za najboljšo igralko je prejela Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič v režiji Jureta Novaka.
Žirija je uprizoritvi Under construction, v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej podelila posebno nagrado Tedna slovenske drame za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike.
Nagrado občinstva je prejela uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, v režiji Matjaža Bergerja in soprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
Na Tednu slovenske drame je že vrsto let dejavno Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Z vrsto okroglih miz in sorodnih dejavnosti, vsako leto pa ob koncu festivalu podelijo tudi nagrade društva. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo letos podeljujejo Alji Predan, dramaturginji in teatrologinji, prevajalki, urednici, nekdanji direktorici festivala Borštnikovo srečanje, poznani in uveljavljeni dramaturginji doma in na tujem, katere kontinuirani dramaturško delo se razpenja čez več kot štiri desetletja.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je nagrado Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih podelilo Petri Vidali. "… nosilka Stritarjeve nagrade in Glazerjeve listine, v letih 2016 in 2017 selektorica Festivala Borštnikovo srečanje, v zadnjem desetletju opozarja nase s profilirano in slogovno izbrušeno kritiko predstav. Njeni zapisi ob gledaliških in lutkovnih predstavah, večkrat pa tudi ob zdrsih in zablodah slovenske kulturne politike, so smeli in sveži v svoji natančno usmerjeni, odločni angažirani noti. Subtilni mehanizem njene refleksije je vselej tehten in hkrati suvereno igriv, brez igre v ozadju," so med drugim zapisali v utemeljitvi.
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
17 min • 21. 01. 2026
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
280 min • 01. 01. 2026
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
79 min • 24. 12. 2025
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
26 min • 16. 12. 2025
Predavanje dr. Katre Meke ponuja vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje Republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.
26 min • 12. 11. 2025
