Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Britansko-ameriški pisatelj indijskih korenin Salman Rushdie je avtor tako nagrajenih kot kontroverznih del svetovnega slovesa. V svoji zadnji knjigi opisuje okoliščine dramatičnega dogodka, ko ga je pred dvema letoma na odru amfiteatra v mestecu Chautauqua v zvezni državi New York, kjer naj bi govoril o pomenu zagotavljanja varnosti za pisatelje, moški z zakritim obrazom napadel z nožem in ga skoraj ubil. Knjiga z naslovom Nož: premišljevanja po poskusu umora, danes sočasno izide na slovenskem, ameriškem in britanskem trgu. Posvečamo se tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom To Be Continued? … Philosophy and Psychoanalysis Today oziroma Nadaljevati? … Filozofija in psihoanaliza danes, ki poteka te dni v Ljubljani ter premieri Najboljše evropske predstave, ki bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Začenjamo pa s skokom na Bled, tam se je namreč sinoči, z literarnim večerom, začelo 55. Mednarodno srečanje pisateljev. Vabimo vas k poslušanju!
Bogat gledališki konec tedna je pred nami, s premierami domačih in tujih dramskih in baletnih avtorjev: Cyrano de Bergerac Martina Crimpa na vélikem ter Te igre bo konec Matjaža Zupančiča na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana; Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, Tiborja Hrsa Pandurja bodo premierno uprizorili na velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje, obnovljeni balet Grk Zorba v koreografiji Lorca Massine v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Celje pa se bo razživelo tudi s festivalom sodobne glasbe Janus. Vabimo vas k poslušanju!
Tudi na letošnjem Kavč festivalu, ki je potekal med 18. in 24. marcem v Ljubljani in drugih krajih, je gostovala slovaška lutkovna umetnica Katarina Cakova, z umetniškim imenom Katanari. Že več kot desetletje se ukvarja z avtorskim lutkovnim gledališčem, za vsako predstavo ima po en potovalni kovček, format avditorija, ki ji je najbliže, je karseda majhen in intimen. Predstava Cabinet Alive! je zasnovana kot niz prizorov, ki jih naseljujejo različne človeške podobe ter v živa bitja spremenjeni predmeti, ki odigrajo izsek vsak iz svojega življenja, kot si ga je zamislila umetnica. Množica drobnih, na pogled krhkih predmetov in lutk, tako kot lutkovna poetika Katanari, ki stavi na bližino z gledalci, nežne melodije, ki prihajajo iz glasbenih skrinjic, duhovite razrešitve kompleksnih življenjskih situacij, nam prikaže vzpone in padce človeškega vsakdana. Domišljena in obrtno dodelana lutkovna animacija in dramaturgija gledalce popeljeta v čarobni svet. Po predstavi je Katanari povedala nekaj o bitjih, ki so odigrala svoje vloge v predstavi in odgovorila na nekaj vprašanj. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Cabinet Alive!, foto: zasebni arhiv
V knjigi Pod kraljičinim žezlom, prvem delu trilogije Nekronani kralj, ki je posvečena Ulriku II. Celjskemu, zgodovino Celjskih grofov opisuje Daniela Dvořakova, slovaška raziskovalka poznega srednjega veka. Pričujoča knjiga je prolog njegove zgodbe in hkrati pretresljiv opis enega najbolj dramatičnih obdobij evropskega srednjega veka. O knjigah tudi v nadaljevanju, in sicer bomo predstavili novitete založbe Goga, med njimi knjigi Dvoliki Jedrt Maležič in Po vsej sili živ Nataše Kramberger. Bliža se tudi nocojšnja premiera filma Zbudi me Marka Šantiča, aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Vabimo vas k poslušanju!
Med gosti festivala Fabula je bil tudi bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov, ki je predstavil roman Časovno zaklonišče. Delo je prevedeno v 25 jezikov in nagrajeno tudi z Mednarodno Bookerjevo nagrado. Anton Podbevšek teater v poklon in zahvalo literarnemu opusu lani umrlemu francosko češkemu pisatelju Milani Kunderi, pripravlja gledališko plesna uprizoritev z naslovom S samimi samotami obdana samota. Pred jutrišnjim Svetovnim dnevom poezije bo danes v Ljubljani potekal 3. pesniški maraton. Vabimo vas k poslušanju!
V daljno preteklost se bomo danes poglobili z inkunabulami, ki jih v javnih in zasebnih zbirkah hranijo na Goriškem. »Matura ni Dogodek v mestu Gogi, čeprav dijaki pišejo esej za Zaprtimi vrati. Za nekatere je to pisanje lahkotno kot ples na Veliki briljantni valček, za druge pa težaško delo kot v Našem skladišču.« Tako v Gledališču Koper napovedujejo nocojšnjo premiero z naslovom Odprta vrata v maturo 2024. Kekec in škrat Skovik, je nova opera za otroke, ki bo premiero doživela nocoj v Cankarjevem domu v Ljubljani. »Kekec se mi zdi prava oseba za današnji, etično in informacijsko precej onesnažen svet. Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski,« je zapisal libretist Milana Dekleva, glasbo je napisal Tomaž Habe. Vabimo vas k poslušanju!
Pred kratkim je izšla knjiga Prekinitve s tradicijo v slovenskih uprizoritvenih umetnostih med letoma 1966 in 2006 dr. Barbare Orel, teatrologinje in predavateljice na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z avtorico in poglavju Gledališče in skupnost.
Prejšnji teden smo odprli zakladnico zgodovine slovenskih uprizoritvenih umetnosti, ki so med letoma 1966 in 2006 prekinjale s tradicijo, kot v svoji knjigi piše dr. Barbara Orel. Po tem, ko smo se posvetili prvemu desetletju omenjenega obdobja, tokrat prisluhnimo začetku poglavja Multimedijsko gledališče, ki ga bo uvedel pogovor z Barbaro Orel. na fotografiji: Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki - rekonstrukcija, foto: Nada Žgank/osebni arhiv
Kdo so ženske, ki nosijo svet? Njim je posvečena fotografska razstava v Posavskem muzeju v Brežicah. Ženskemu pogledu se bomo posvetili tudi z razstavo Geometrijski sprehodi v razstavišču artKIT v Mariboru, kje se v estetiki lirično prostorskih grafik umetnice Natalije Juhart Brglez izkazujejo pogledi na štiri mesta. Nocoj se obeta tudi ljubljanska premiera baleta Faust, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja in tudi o tem nekaj več besed v oddaji, vabimo vas k poslušanju!
V 95. letu starosti se je poslovil Jurij Souček. Slovenski gledališki, filmski, radijski in televizijski igralec, iskalec in inovator, ki je s svojo ustvarjalno energijo zgradil izjemno obsežen opus v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana, ob tem pa še na Televiziji in Radiu Slovenija, vloge v radijskih igrah ter glasovne upodobitve domišljijskih bitij v risankah za otroke, ki jih je mnoge tudi sam predlagal in prevajal.
Bogomila Kravos je doktorica literarnih ved, teatrologinja in samostojna raziskovalka. Vse svoje življenje je dejavna na polju slovenske kulture v Trstu, tako na raziskovalnem, kritiškem kot ustanoviteljskem in organizacijskem področju. Med drugim je temeljito raziskala in popisala je zgodovino gledališkega ustvarjanja na tržaškem, in je v naši oddaji nastopila pred kratkim, ko smo se poklonili spominu na Štefko Drolc, ki je svoje formativno igralsko obdobje preživela prav v Trstu, in sicer med letoma 1948 in 1958. Ob tej priložnosti nam je Bogomila Kravos povedala tudi nekaj več o tem obdobju tržaškega gledališča. Tudi tokratna oddaja je deloma nastala v sodelovanju z Ano Perne, teatrologinjo in kustosinjo v Slovenskem gledališkem inštitutu – Gledališkem muzeju. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Carlo Goldoni, Primorske zdrahe, Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje, režija: Jože Babič in Modest Sancin, premiera: 2. 7. 1955. Vir fotografije: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. (Ambientalna postavitev.), izsek
V Centru sodobnih umetnosti Celje so v letu 2023, ko so s številnimi dogodki obeležili 60 let delovanja Likovnega salona in 30 let delovanja Galerije sodobne umetnosti Celje, predstavili še monografijo s pregledom delovanja zadnjih trideset let. Dogajanju na področju vizualnih umetnosti se bomo približali tudi z razstavo Petra Koštruna Zlomil sem si čas, se srečali s skupino Sreda v sredo, nagrajenko občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana, in se ob razstavi Alena Ožbolta Srebrna okna pozanimali o teoretskem izhodišču razstave in cikla predavanj z naslovom Sivo na sivem. Novo leto pa prinaša tudi novo Besedo leta. Vabimo vas k poslušanju!
Kratka radijska igra Vrt je nastala v mednarodni koprodukciji, v partnerstvu gledaliških institucij z Nizozemske, Češke in Slovenije, ki jo zastopa gledališče Glej. Tridelni projekt, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter večjezična radijska različica, izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja. Več o kratki radijski igri Vrt pa Petra Tanko v pogovoru z režiserjem Borom Ravbarjem.
Tržaški Slovenci je obsežna publikacija profesorja Milana Bufona, ki predstavlja zgodbo nekoč največje slovenske urbane skupnosti: od cvetoče rasti mesta in priseljevanja v 18. stoletju pa do asimilacije, ki narodno skupnost spodjeda tudi danes. Več o tem v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o noviteti izpod peresa Ferija Lainščka: Življenje nima naslova. Vabimo vas k poslušanju!
O ansambelski igri v Slovenskem mladinskem gledališču, o tem, kaj v sebi nosi pisatelj ali pisateljica in drugih razmislekih o gledališču in svetu, je pred mikrofonom oddaje Oder pripovedovala Draga Potočnjak. Vabimo vas k poslušanju 2. dela pogovora z igralko, dramsko pisateljico, pedagoginjo, ki meni, da mora biti umetnost vselej angažirana. fotografija iz predstave Vsi junaki zbrani, SMG, sez. 2014/15, foto: Miha Fras
Draga Potočnjak je igralka, dramska pisateljica, aktivistka. V Slovenskem mladinskem gledališču je bila zaposlena od konca študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo do upokojitve pred nekaj meseci. Ob tem je sodelovala z drugimi slovenskimi gledališči in ustvarila je nekaj vidnih vlog v filmih. Kljub formalnim spremembam ostaja na odru Slovenskega mladinskega gledališča aktivna umetnica. Odrske deske pa jo spremljajo tudi zunaj konkretnih gledaliških prostorov, saj se že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se posveča tudi pisanju dramatike. Številne njene drame so bile uprizorjene v slovenskih gledališčih, pa tudi zunaj naših meja, zanje pa je prejela tudi več nagrad, med njimi Grumovo nagrado za najboljše slovensko besedilo, za dramo Za naše mlade dame. V tem obdobju je napisala tudi več deset radijskih iger, ki so bile predvajane na naših programih. V svojem pisateljskem delu Draga Potočnjak mnogokrat razkriva dogajanja znotraj zidov poškodovanih družin, odrski izziv pa ji prinaša družbeno in socialno angažirano gledališče. Vabimo vas k poslušanju! Na fotografiji: Vito Weis in Draga Potočnjak v predstavi Krize, r. Žiga Divjak, SMG, sezona 2022/23, foto: Matej Povše, izsek
Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!
Štefka Drolc, velika slovenska igralka, predstavnica takoimenovane moderne igre, se je v Ponikvi pri Šentjurju rodila 22. decembra 1923. Ob skorajšnji 100. obletnici njenega rojstva smo v njen spomin pripravili posebno oddajo Oder, ki naj še enkrat osvetli velike dosežke igralke, ki je za vselej zaznamovala slovensko gledališče in film. Pripravili smo jo v sodelovanju Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars in Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja. Igralska umetniška pot Štefke Drolc se je začela v mariborski Drami, se nadaljevala in neizbrisen pečat vtisnila v Slovensko stalno gledališče v Trstu, večji del umetniškega angažmaja pa je udejanjila v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Njeno ustvarjanje je bilo z roko v roki povezano z velikani slovenske, evropske in ameriške dramatike 20. stoletja. Oddajo začenjamo z odlomkom iz poetične drame Voranc, Daneta Zajca, ko je v uprizoritvi v režiji Mileta Koruna v ljubljanski Drami v sezoni 1979/80 ob njej nastopil Polde Bibič. na fotografiji: Štefka Drolc kot Catherine Sloperjeva v: Henry James – Ruth in Augustus Goetz, Dedinja, r. Jože Babič, SNG za tržaško ozemlje, 1951/52. Vir fotografije: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej, izsek
Predmeti in fragmenti sodobne tehnologije, v katerih prepoznavamo motive in simbole, ki jih dnevno gledamo na različnih zaslonih, postajajo material za slikarske upodobitve Katje Felle. Tako umetnica vzpostavlja vez med zgodovinskim medijem slikarstva ter sodobno tehnologijo. Njene najnovejše slike na platnu, tapiserije in akvareli so na ogled na razstavi Skrito, v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Na ljubljanski Akademiji za glasbo se nocoj začenja koncertni cikel Tutti, v okviru katerega izvajajo koncerte poklicni orkestri s študenti v solističnih vlogah ter največje zasedbe, ki delujejo na akademiji.
Don't look back /ne oziraj se nazaj/ je replika iz predstave Fun Fact, Zanimivo dejstvo, ki smo jo minuli konec tedna lahko gledali v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Soustvarili so jo umetniki kolektiva Beton Ltd. in talinskega gledališča Kanuti Gildi SAAL. Oziranje nazaj, v spomin, je nenavadna izkušnja. Saj se zdi, da nič več ni tako, kot je bilo. Gre seveda za srečanje dveh spominskih podob, ki nikoli ne bosta enaki. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. grafična podoba letaka za predstavo, www.bunker.si
