Danes se bomo posvetili novi galerijski postavitvi v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki odpira dialog o sodelovanju, vstopanju in povezovanju slovenskih umetnikov s tujimi v sredini prejšnjega stoletja. Pozneje pa še o današnjih sodelovanjih in koprodukcijah, natančneje pri filmu Fiume o morte!, ki je prejel glavno nagrado na pravkar minulem filmskem festivalu v Rotterdamu.
Na predvečer Slovenskega kulturnega praznika bo v Cankarjevem domu osrednja prireditev, ki jo letos režira Primož Ekart. Pozanimali smo se o osrednji misli proslave, ki obkroža tudi podelitev najvišjih nagrad za umetniške dosežke. Odrskemu dogajanju se bomo posvetili tudi z napovedmi nocojšnjih premier po različnih slovenskih gledališčih. Te so: Otello v mariborski operi, Dnevi zavrženosti v gledališču Koper, Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika v Slovenskem mladinskem gledališču ter 150 BPM v Anton Podbevšek teatru v Novem Mestu. Vabimo vas k poslušanju!
Gledališka dodekalogija 1972-1983 se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v februarju nadaljuje s predstavo 1973. Režiser Tomi Janežič z ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev razvije družinsko sago, ki se razteza skozi vse preteklo stoletje. Pet generacij družine zaživi v odrskem dogodku, ki ga povezuje prostor Gorice in Nove Gorice ter raziskuje, kako njegove politične in družbene značilnosti vplivajo na življenja tamkajšnjih prebivalcev, na njihov družbeni in ekonomski položaj, na medsebojne odnose ter usode posameznikov. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. vir foto: go2025.eu
Člani godalnega seksteta Filharmonične camerate iz Berlina verjamejo, da se privlačnost njihovih šestih godal skriva v dejstvu, da pri izvajanju komorne glasbe odražajo značilni orkestrski zvok Filharmonikov, in to zlasti pri izvajanju velikih romantičnih sekstetov Čajkovskega in Brahmsa. V ljubljanski galeriji Equrna bodo odprli razstavo z naslovom Fine Tuning. »Poigravam se z idejo izraza »fine tuning«, ki opisuje naše vesolje kot namerno skonstruirano, ustvarjeno in se zato tudi sama podajam v neznane svetove, ki jih postoma uglašujem in kjer prilagajam svojo pozicijo med vesoljskimi telesi«, je med drugim zapisala Suzana Brborović, ki razstavo ustvarja skupaj z Mitjem Fickom. »EPK je vlak, ki pripelje mimo samo enkrat; kdor ga zamudi, ne bo imel več nove priložnosti, še meni predsednik Kulturnega doma v Gorici.« Tako kritičen pa je predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Vabimo vas k poslušanju!
Še pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica, ki bo na Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici začel projekt Gledališka Dodekalogija 1972 – 1983. To je celoletni gledališki omnibus v režiji Tomija Janežiča, sestavljen iz dvanajstih predstav, ki bodo premierno uprizarjane vsak mesec, vsebinsko pa so tesno povezane in prepletene. Prolog cikla dvanajstih predstav je gledališki dogodek 1972, ki si ga je ogledala Petra Tanko. vir foto: www.go2025.eu
Dušan Jovanović, dramatik, režiser, pedagog, mislec umetnosti in družbe, je slovensko in nekdaj jugoslovansko gledališče s sodelavci in sopotniki dvignil visoko nad povprečje. Vse svoje ustvarjalne moči je namenjal raziskovanju človeka in njegovega bivanja v travmatičnih okoliščinah zgodovine in sodobnosti in skozi to optiko tudi ves čas napovedoval prihodnost. Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki je na ogled v Cankarjevem domu, prisluhnite portretu, ki je nastal ob 80-letnici Dušana Jovanovića, oktobra 2019, v soavtorstvu Ane Perne, teatrologinje in kustosinje iz Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja in dramaturginje Petre Tanko. Foto: Dušan Jovanović, z vaje za uprizoritev , (režija Dušan Jovanović, Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, krstna uprizoritev 21. 2. 1989). Foto: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Dušan Jovanović – kulturni terorist je razstava, posvečena temu velikemu gledališkemu vizionarju, praktiku in mislecu umetnosti in družbe. Gledališki svet pa je dosegla tudi novica o tekmovalnem in spremljevalnem programu 55. Tedna slovenske drame. V Tehniškem muzeju Bistra so predstavili načrt kompleksen prenove, o arhitekturi bomo govorili tudi s tandemom, ki bo zastopal Slovenijo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Več tudi o razstavah slikarskega opusa Mirsada Begića v Galeriji Murska Sobota ter o delu dr. Viktorja Murnika, Slovenec sem – in kdo je več?!, ki zaznamuje 150. obletnico rojstva slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca, ki je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture in je tudi prvi znanstvenik na tem področju. Vabimo vas k poslušanju!
Če je pojem preturizem še nekako sprejemljiv in ni presenetljiv, je dvojica genocid in mir pretresljiva. Izbrani kot Beseda leta in Kretnja leta sta ogledalo današnjih skrajnih napetosti. O teh in drugih, več kot 600 besedah, so danes ob predstavitvi spregovorili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Drugačen vsakdan pa prikazuje razstava Horuk v nove čase - socialistični vrtec za otroka moderne družbe. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana je na ogled razstava, ki prikazuje razvoj ljubljanskih vrtcev od konca 2. svetovne vojne do 70. let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!
Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko. foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com
Stanje stvari je naslov razstave, ki jo vsakoletno prirejajo v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Razstavljena dela so del zbirke podjetja Riko. Pri razstavnem programu ostajamo tudi, ko govorimo o Umetnostih 19. stoletja na Loškem, obsežni razstavi v galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki. Nekaj minut namenjamo tudi knjigam, ki jih je Cankarjeva založba še zadnjič v tem letu predala bralcem. Vabimo vas k poslušanju!
»V akademsko tradicionalistično okolje romantično harmoničnega igranja je zarezala z dotlej v Drami neobičajnim atonalnim izrazom »nove glasbe««. »Zanjo bi se potegovali vsi odri tega sveta.« »Ne znam si drugače razložiti močnega vtisa, ki ga je zapuščala s prav vulkanskimi izlivi svoje umetniške izpovedi.« S temi in podobnimi stavki je sočasna strokovna in kritiška javnost označevala umetniško, igralsko delo Duše Počkaj. V posebni oddaji In srce na dlani in v srcu zaklad, posvečeni 100.obletnici rojstva Duše Počkaj. Ta torek po 14.uri. Ne zamudite! Foto: Duša Počkaj kot Martha v Kdo se boji Virginie Woolf, režiser Mile Korun, Drama SNG Ljubljana, 1964. Foto: Vlastja Simončič. Vir : Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
40. Slovenski knjižni sejem se ta vikend sklepa, nanj bomo pogledali skozi prizmo nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo avtorjem in založnikom. Podelili so tudi Nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Ob visokem življenjskem jubileju akademika Andreja Jemca so v Slovenski matici pripravili slavnostni simpozij z naslovom Transformacije in konstante. Slikarski opus Andreja Jemca v dispozitivu časa. Z bogatim programom te dni obeležujejo 50-letnico profesionalizacije Lutkovnega gledališča Maribor. Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij je prenovljena razstava, ki so jo ta teden odprli v Metliki, v Loškem muzeju pa so na ogled postavili novo stalno zbirko starih knjig. Vabimo vas k poslušanju!
»Mi smo bitja človeškega porekla«, je pred skoraj štirimi desetletji zapisal srbski pesnik Vujica Rešin Tucić. S to mislijo se začenja letošnji Cofestival, 13. mednarodni festival sodobnega plesa. Razstava Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi med letoma 1925 in 1933 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, prispeva k podrobnejšem vpogledu v umetniško produkcijo v omenjenem obdobju v širšem prostoru srednje Evrope, prav tako pa ponuja možnost za analiziranje takratnih družbenih procesov. Performativna umetnica Tatiana Kocmur v svojem delu raziskuje teme spolnega in drugega nasilja. V performansu Meso skozi proces ustvarjanja afirmira neinstitucionalne, intuitivne in subjektivne načine lajšanja lastnih in tujih bolečin
Z motom Bitja človeškega porekla se je začel 13. mednarodni festival sodobnega plesa Cofestival. V Centru urbane kulture Kino Šiška in na drugih prizoriščih bodo v tednu dni ponudil zanimivo bero sodobnoplesnih predstav, nastalih iz različnih izhodiščnih zastavkov, kot so nemoč tvorjenja govorice, koncept »predmetno naravnane ontologije« in zanimanja za snovnost onstran antropomorfnega, dokumentaristični pristopi in ritualne oblike ter razmerje med koreografijo in umetno inteligenco. Domačim umetnikom bo kot opozorilo na perečo prostorsko problematiko na voljo Odprti studio, predstavili pa bodo tudi dve monografiji. O vsebinah festivala se je Petra Tanko pogovarjala z Dragano Alfirević in Rokom Vevarjem, ki skupaj z Jasmino Založnik in Mitjo Bravharjem sestavljata kuratorsko ekipo festivala.
V spomin Eki Vogelnik, gledališki in likovni umetnici, ki se je poslovila pred nekaj dnevi, vas vabimo k poslušanju pogovora, ki opisuje več kot štiri-desetletno umetniško pot Eke Vogelnik. Izrisuje jo njena izrazita avtorska poetika, ki zaznamuje slovenski kulturni prostor, v medijih gledališča, lutkovnega gledališča, filma, televizije, knjižne ilustracije, grafičnega oblikovanja, ter tudi pisane besede, v nekaterih proznih besedilih, radijskih igrah in pesmih. V pogovoru, ki smo ga posneli pred dobrim desetletjem, je Eka Vogelnik spregovorila o ustvarjanju in pedagoškem delu, o družini, od koder njena ustvarjalnost izvira in kateri sama daruje svoje talente, hčerki pa z lastnimi umetniškimi in izraznimi potmi to družinsko življenje nadaljujeta. foto: Miran Juršič
Dramsko besedilo Sveta Ivana Klavniška je Bertolt Brecht napisal leta 1930, ko je izbruhnila velika ekonomska kriza, in igra se začne z zlomom newyorške borze, na takoimenovani »črni torek«. V njej avtor razgalja mehanizme borznega špekuliranja in uničujočih vplivov na množice delavcev, osrednji lik pa predstavlja Brechtovo različico Device Orleanske in njeno transformacijo. Lljubljansko premiero predstave, ki je nastala v soavtorstvu kolektiva ErosAntEros in skupine Laibach ter v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem, si je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ogledala Petra Tanko. foto: Daniela Neri
Ivan Peternelj je igralec, plesalec, koreograf in režiser, ki od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja ustvarja v Slovenskem mladinskem gledališču in na zunajinstitucionalni sceni. Gledališke vloge oblikuje s pretanjenim posluhom za besedne in nebesedne vsebinske enote, ki jih v procesu razgradnje in ponovne sinteze oblikuje s komaj opaznim odmikom in pri tem ustvarja vselej nove in drugačne igralske izraze. Pri tem ga podpirata muzikaličnost in obvladovanje telesa, tako da nekatere njegove trenutke na odru opazujemo skoraj kot nesnovne. V kritikah beremo o njegovi kvaliteti povezovanja gibalnega in verbalnega instrumentarija, poleg tega pa tudi o izrazitih potezah humorja in hudomušnosti, strašljivosti, liričnosti, poetičnosti, o učinkovitem soustvarjanju odrskih atmosfer, komentiranju, ironiji, satiri, domišljeni obrazni in telesni mimiki, in tako naprej. Od kod izvira njegova ljubezen do gledališča, kako ga je pot vodila naprej, kakšno gledališče ima rad, kaj ga žene v režijo in tovrstno izpovedovanje avtorskih zamisli in še več, v pogovoru z Ivanom Peterneljem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Luka Kaše, https://sigledal.org/
V drugem delu pogovora z režiserko Tjašo Črnigoj, soavtorico niza predavanj-performansov Spolna vzgoja II, ki je večkrat prepričala občinstvo in kritiško javnost in na festivalih doma in v tujini prejela več nagrad, se še poglobimo v omenjeno odrsko delo, dotikamo pa se tudi predstave Punce. Tematsko in oblikovno sledi predhodnemu delu, vendar poleg tematiziranja preteklosti angažirano gleda v prihodnost. Ob razmišljanju o njenem gledališkem delu, režiserka razkriva svoje poglede na ustvarjanje gledališča in njegovo poslanstvo v javnost. Vabimo vas k poslušanju!
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno Na odru portoroškega avditorija je ob slovesnem odprtju Festivala slovenskega filma nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti prejela kostumografinja Zvonka Makuc. Kot kostumografinja je dala svojevrsten pečat slovenskemu filmu in ustvarila je nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin. Lahko bi celo rekli, da se je njeno izjemno delo vtisnilo v našo skupno kolektivno podzavest, je med drugim zapisala žirija. Z nocojšnjim koncertom abonmajsko sezono začenja Celjski godalni orkester. Pet abonmajskih koncertov bo v znamenju jubileja – 80-letnice delovanja orkestra. Orgelski cikel Obiski kraljice v živo, ki ga prenašamo tudi na naših radijskih valovih, danes ponuja koncert Christopha Mauerhoferja, švicarskega organista, skladatelja in dirigenta. Vabimo vas k poslušanju!
Režiserka Tjaša Črnigoj je z ekipo igralk in drugih gledaliških umetnic ustvarila niz petih predavanj-performansov z naslovom Spolna vzgoja II, ki z različnih zornih kotov in skozi raznolike uprizoritvene prakse osvetljujejo pravico do seksualnega užitka kot temeljno spolno pravico v okviru človekovih pravic. Izjemen uspeh tega gledališkega dela, ki temelji na osebnih zgodbah in pogovorih s strokovnjaki z različnih področij, odražajo ne zgolj mnenja in zadovoljstvo gledalk in gledalcev temveč tudi nagrade občinstva in kritiške javnosti na letošnjih festivalih doma in v tujini. Pred mikrofonom zato tokrat gostimo Tjašo Črnigoj. Vabimo vas k poslušanju!