Slovensko muzejsko društvo v Velenju za muzealske dosežke v letu 2020 podelilo Valvasorjeva odličja
Letošnjo bolj slavnostno podelitev - saj gre tokrat za 50-o obletnico prve - so morali zaradi znanih ukrepov z maja prestaviti na september. Edina letošnja kandidatka za Valvasorjevo nagrado za življensko delo je bila tokrat tudi prejemnica tega najvišjega muzealskega odličja, kustosinja v Galeriji Velenje mag. Milena Koren Božiček, za dolgoletno strokovno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine in prispevka h galerijski ponudbi in k razvoju te galerije. Kot umetnostna zgodovinarka je v začetku 80-ih let vzporedno poučevala na tamkajšni šoli in v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik vzpostavila galerijski kotiček, iz katerega se je skozi desetletja razvila Galerija Velenje v okviru Festivala Velenje. Ob prejemu nagrade je opozorila na to, da je muzealsko delo skupinsko. Z razstavami in študijami je obudila na pol pozabljene slikarke Miro Pregelj, Eldo Piščanec in Majdo Kurnik, ki je lani v Velenju dobila stalno razstavo. Preučila in predstavila je tudi dva umetnika iz Velenja, Alojza Zavolovška in Cirila Cesarja, skupaj z Narodno galerijo pa pripravila retrospektivno razstavo kiparja Ivana Napotnika, ki so jo leta 2008 predstavili tudi v Akademie der bildenden Künste na Dunaju.
Komisija društva je letos podelila 8 častnih Valvasorjevih priznanj za prispevek pri ohranjanju dediščine nekaj društvom in posameznikom za donacije. Podelili pa so kar 3 Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Za lansko razstavo »100 let novomeške pomladi« v Novem mestu jo je prejela avtorska skupina, ki je na dveh lokacijah Dolenjskega muzeja s konceptualno in domišljeno razstavo obudila spomin na mlade umetnike, ki so postavili izhodišče ekspresionizma in avantgarde pri nas. Muzealsko nagrado za dosežek je prejela avtorska skupina sedmih dediščinarjev Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo »Zgodbe s stičišča svetov«. Gre za muzejsko pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje države od starejše kamene dobe pa do konca srednjega veka. Nastajala je od leta 2014 pa do lani, ko so jo sklenili, in bo seveda ostala na ogled. Tretjo letošnjo Valvasorjevo nagrado za dosežek pa je za razstavo »Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen od 1943 do 1945« prejela avtorska skupina Tržiškega muzeja pod vodstvom kustosinje Jane Babšek. Na obeh straneh Karavank sta bili v tem obdobju dve podružnici uničevalnega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji z jetniki, ki so prisilno kopali predor Ljubelj pod nadzorom SS, zločinske vojaške formacije NSDAP. Jana Babšek nam je po telefonu povedala, da so razstavo posvetili umrlim in preživelim taboriščnikom, predvsem pa spominu na ta čas. Lani dopolnjena razstava in območje nekdanjega taborišča je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena.
