Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za kulturo

Goran Tenze

500+ prispevkov



19.9.2022

Kakšen naj bo gozd po požaru na Krasu?

Veliki poletni požar na zahodnem Krasu je vnovič postavil izziv: kaj in kako saditi na gozdnih pogoriščih v izmeri okoli 3500 hektarjev tega za naše razmere posebnega biotopa. Raziskave so pokazale, da je v obdobju po tajanju ledenikov v zadnjih 10 tisoč letih listnati gozd segal prav do morja, in da je človekova dejavnost skozi srednji vek do 19. stoletja ustvarila kamnito kraško goličavo. Organizirano pogozdovanje z edino pionirsko vrsto, sposobno odrasti na njej, borom, je po desetletjih šele na začetku 20. stoletja pokazalo prve vidne rezultate. In sinonim tega prostora, bor, je ob podnebnih spremembah oziroma požaru ob suši tudi nakazal paradoks, saj ob njem tudi gasilci ob vetru težko pogasijo ujmo. Zeleni Kras je torej v veliki meri rezultat opuščanja paše in gospodarske odvisnosti domačinov od gozdnatih površin. Osrednje vprašanje, kaj in kako spet pogozditi Kras v prihodnosti bo načel prof.dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. FOTO: Kraški gozd z avtohtonimi vrstami hrasta, na fotografiji, in drugih listavcev je dolgoročni cilj gozdarske stroke VIR: Robert Brus


17.9.2022

Lastovko 2022 prejel Vincenc Gotthardt

V četrtek je Program Ars na ljubljanskem gradu podelil že 31. lastovko, nagrado za najboljšo kratko zgodbo, prejemnik Vincenc Gotthardt je današnji prvi sogovornik. Slovenska matica se je ob letošnji 500-letnici smrti na simpoziju posvetila prvemu stacionarnemu škofu mesta Dunaj, hkrati pa tudi prvemu vodji slovitih »dunajskih dečkov« Juriju Slatkonji. Ogledali smo si te dni odprto pregledno razstavo oblikovalca Ranka Novaka v Mestni galeriji Ljubljana, na kateri je na ogled izbor njegovih stvaritev od 1974 do danes. Do konca leta bo še odprta razstava o zapuščini Franja Stiplovška v Posavskem muzeju Brežice, enem od osrednjih akterjev kulturnega življenja Posavja sredine 20. stoletja. Notranjski muzej v Postojni se je v četrtek z novo razstavo spomnil svoje 75-letnice ustanovitve v letu 1947, do katere je prišlo po začetku veljave Pariške mirovne pogodbe med zavezniki in Italijo, ko se je takratna Ljudska republika Slovenija kot del federacije na rovaš zahodne sosede razširila za tretjino svojega ozemlja. FOTO: Lastovka, nagrada Programa Ars za kratko zgodbo 2022 VIR: Program Ars


12.9.2022

Doslej 24 kraških jam ob trasi gradnje drugega tira

Tokrat bomo iz prve roke slišali, kako krasoslovec z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne dr. Mitja Prelovšek z ekipo različnih strokovnjakov raziskuje doslej že 24 najdenih jam na trasi graditve drugega tira do Kopra. Posebej se je sogovornik posvetil doslej največji pod predorom Lokev in jami pod črnokalskim kamnolomom, možnim novim virom vode na Primorskem. FOTO: Dr. Prelovšek na dvigalu v enem od predorov trase drugega tira med Divačo in Koprom VIR: 2TDK


10.9.2022

Vilenica, odbor za kulturo in Hiša strpnosti

Zaključuje se letošnji festival Vilenica, naša gostja bo tudi nagrajenka iz Latvije Amanda Aizpuriete, naš gost je letošnji Lavrinov nagrajenec, Ludvig Hartinger, sledila pa mu bosta Dragan Živadinov in Marijan Rupert, NUK na temo dokumenti KSEVT, poročamo iz seje parlamentarnega odbora za kulturo, na temo dodeljevanja javnih sredstev kulturni eliti. Zaključuje se prvi teden 8. festivala Hiša strpnosti v glavnem mestu, ta teden pa se je začel festival fotografije v Mariboru. Obiskali smo pregledno razstavo Marjana Mančka v Galeriji Velenje, napovedujemo pa tudi podelitev nagrade lastovka za kratko zgodbo Programa Ars prihodnji teden, 15. septembra.


7.9.2022

Ob desetletnici odprtja KSEVT odslej temeljni dokumenti v NUK

6. septembra 2012, točno pred 10 leti so v novi stavbi v Vitanju slovesno odprli Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, KSEVT. Prvotna zasedba, Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič je po desetletju Rokopisni zbirki NUK na ta dan predala izbor njihove dokumentacije tega obdobja. Še vedno mednarodno delujoča, je ta zasedba KSEVT po petih letih, l.2017, svoje delo morala preseliti drugam, že nekaj časa pa v Vitanju deluje Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki je po vselitvi inženirskemu pionirju vesoljskih poletov posvečeno spominsko sobo dal izprazniti, in jo spremenil v poročno dvorano. Sicer ti dokumenti, 46 jih je, obsegajo različne objave v mednarodnem tisku, strokovnih revijah, in pomembno pismo evropskega komisarja Guenterja Verheugna slovenskemu zunanjemu ministrstvu iz l. 2007 - ob priliki podarjene knjige o Noordungu - kot izjemen pogum gledati naprej. Pismo naj bi pripomoglo k pridobitvi sredstev, potrebnih za gradnjo nove stavbe, ki so jo odprli pred desetletjem. V okviru predaje dokumentacije v torek, 6. septembra je Dragan Živadinov predstavil tudi memorandum o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti, naslovljen na vlado, lokalno oblast, in ministroma za gospodarstvo in tehnologijo ter kulturo. V njem odgovorne tudi opozarjajo, naj popravijo škodo, ki v okviru sedanjega lokalnim turističnim potrebam prilagojenega središča, nastaja na ta način. Med drugim naj bi v obdobju po l.2017 iz stavbe neznano kam izginili tudi nekateri razstavljeni artefakti. Dragan Živadinov je spregovoril za Program Ars. Predaja izbora dokumentov KSEVT v NUK (od leve Dragan Živadinov, Miha Turšič in Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke NUK) VIR: Program Ars


5.9.2022

Nov požarni laboratorij ZAG v Logatcu

Zavod za gradbeništvo Slovenije je v petek, 2. septembra, v Logatcu odprl nov požarni laboratorij, ki meri 3500 kvadratnih metrov. Gre za največji in edini tovrstni objekt v tem delu Evrope, ki bo omogočal kakovosten in raziskovalni razvoj na področju preizkušanja požarnih lastnosti materialov in konstrukcij. Diplomirani fizik Friderik Knez bo v vlogi vodje nove pridobitve osvetlil njegove zmogljivosti in lastnosti. Objekt v logaški industrijski coni ima dve veliki peči, pripadajočo čistilno napravo in preostalo sodobno opremo za testiranje preizkušancev od mikroravni do velikosti 4 krat 8 metrov. Novi objekt bo tudi sedež nedavno ustanovljenega oddelka za raziskave požarno varnega in trajnostno grajenega okolja, ki je rezultat projekta Frissbe iz EU- programa Obzorja 2020. Gre za enega izmed štirih projektov EraChair, ki jih je do zdaj dobila Slovenija. Poglavitni cilji tega oddelka so povečanje ugleda ZAG v širšem raziskovalno- razvojnem prostoru, pa tudi njegove znanstvene odličnosti, in prilagoditve za še uspešnejše pridobivanje virov financiranja nacionalnih in mednarodno konkurenčnih raziskav. Zavod za gradbeništvo Slovenije je osrednja znanstveno-raziskovalna ustanova na področju gradbeništva v Sloveniji. Glavnino njegove dejavnosti obsegajo raziskave in razvoj na področju konstrukcij, materialov in okoljskih tehnologij, v katere je vedno bolj sistematično vključena tudi požarna varnost. FOTO: Friderik Knez pred eno od dveh preizkuševalnih peči v novem Požarnem laboratoriju ZAG Vir: Program Ars


29.8.2022

Kako pogozdovati Kras po velikem požaru?

Veliki poletni požar na zahodnem Krasu je pred gozdarje postavil velik izziv. Kaj posaditi, glede na to, da raziskave o pretekli zaraslosti kažejo, da so bili tam pred tisočletji celo bukovi gozdovi, med drugim? Vodja sežanske enote Zavoda za gozdove RS, dipl.ing. gozdarstva Boštjan Košiček nam bo osvetlil pogoje pogozdevanja tega od preostalih naših gozdov razlikujočega se kraškega gozda. Foto: Boštjan Košiček v prostorih Zavoda za gozdove RS v Sežani Vir: G.Tenze, Program Ars


27.8.2022

Kratke zgodbe v Novem mestu in poezija na Ptuju

Spremljali smo festival pripovedovanja in kratke zgodbe "Novo mesto short", hkrati z sinočnjo podelitvijo nagrade za zbirko najboljših kratkih zgodb, ki so lani izšle pri slovenskih založbah, in že 26. festival Dnevi poezije in vina, ki se je začel v ponedeljek, zaključuje pa se danes zvečer. Pripravljeni smo na že drugi mednarodni Foto Fest v Kranju, ki bo potekal kar mesec dni. Kipar Tobias Putrih je na razstavi na Ravnah na Koroškem z naslovom "Industrija jekla" združil moči inženirjev in veščin oblikovanja jekla, še en kipar, Damijan Kracina pa v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana v svojevrstnem kabinetu čudes v okviru razstave "0,22" v ospredju izpostavlja arašide. Kraj Žlebe pri Medvodah je že osmič prizorišče umetniškega projekta z naslovom "Hiša na hribu" pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič. Foto: Ena od prvih fotografij začetkov letošnjega mednarodnega Kranj Foto Festa Vir: Luka Dakskobler, Kranj Foto Fest 2022


22.8.2022

Kako so konservirali ostanke mamuta iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije?

Pred dobrimi osmimi desetletji so v Nevljah v okolici Kamnika našli ostanke okostja ledenodobnega mamuta. Prirodoslovni muzej Slovenije njegove izvorne ostanke že dolgo časa hrani v depojih. Za konservacijo s t.im. vakuumsko impregnacijo je poskrbela ekipa pod vodstvom tukajšnega takrat največjega strokovnjaka za vakuumske tehnologije, pokojnega profesorja Jožeta Gasperiča z Inštituta Jožef Štefan. Doktor Gasperič se je rodil l. 1932, preminil pa leta 2019. Dobro leto pred njegovim odhodom nam je slikovito osvetlil zgodbo o poteku del. FOTO: Ko so marca 1938 pri regulaciji potoka Nevljica naleteli na kosti, si niso niti predstavljali, da so odkopali enega največjih paleontoloških zakladov v Sloveniji VIR: Arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Matjaž Učakar


15.8.2022

Polh, znani neznanec

Ko je Karl Linné, »oče biološke taksonomije«, prvega modernega poimenovanja rastlin in živali, sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdnem sesalcu polhu – takrat ga je za preživetje lovilo pol Evrope - je osnovne podatke dobil iz tedanje vojvodine Kranjske. Posredoval mu jih je v Idriji delujoči Tirolec, zdravnik Giovanni Antonio Scopoli, navdušen bralec in poznavalec Valvasorjeve »Slave …«, v kateri je polihistor slikovito opisal tudi polha. Danes najstarejšo vrsto glodalcev v okviru držav EU lahko lovijo le še pri nas. Mnogo desetletij polha, znanega neznanca, preučuje prof.dr. Boris Kryštufek, donedavna vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, trenutno pa vodja Mediteranskega inštituta za okoljske študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. V okviru visokemu poletju bolj primernih tem, se bomo tokrat spomnili pogovora, ki smo ga o »polhu, znanem neznancu« z njim posneli pred desetletjem. FOTO: Polh v gozdu, avtor Miha Krofel VIR: https://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?album=search&cat=0&pos=20


8.8.2022

Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije

V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l.1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda, med drugim, sta že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledili so prevodi, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas nemara zaradi poznavanja izvornega jezika šele l.2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnega Republike Francije, reda Legije časti. Bil je profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je desetletje pred izidom slovenskega prevoda iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko predvajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih. FOTO: Predrag Matvejević (1932 - 2017) VIR: http://penbih.ba/2022/05/knjizevna-nagrada-predrag-matvejevic-2022/


1.8.2022

Kustos Slavko Polak nas vodi po poletnem Planinskem polju

V okviru visokemu poletju bolj primernih tem vas tokrat vabimo na poletno reportažo po Planinskem polju. Pred nekaj leti jo je na tem našem najbolj tipičnem kraškem polju izpeljal kustos Muzeja Kras oziroma Notranjskega muzeja v Postojni, biolog in ornitolog mag. Slavko Polak. Na začetku poznopoldanske ekskurzije je mikrofon vključil avtor reportaže Goran Tenze, in avantura spoznavanja biotske raznovrstnosti in izzivov posledic intenzivnega kmetijstva nanjo se je začela. FOTO: Cvetoči travnik na Planinskem polju VIR: https://www.notranjski-muzej.si/


25.7.2022

Projekt Silknow bo ohranil dediščino svile v Evropi

Ob letošnji 20-letnici podeljevanja najprestižnejših nagrad EU na področju dediščine, nagrade EUROPA NOSTRA, so nedavno v 5 kategorijah nagradili 30 dosežkov iz 18 evropskih držav, med njimi tudi projekt Silknow, pri katerem je sodelovala skupina z Odseka za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan. 3-letni projekt je koordinirala Univerza v Valencii, Španija, v njem pa so sodelovali še humanisti od zgodovinarjev in muzealcev iz Francije, Italije in Poljske, skupaj s strokovnjaki za umetno inteligenco iz Nemčije in Slovenije. Šlo je za projekt EU iz naslova Obzorja 2020, v katerem so izdelali na umetni inteligenci zasnovan računalniški sistem za boljše razumevanje in predvsem ohranjanje evropske dediščine svile. Koristen bo za muzeje, izobraževanje, turizem, za kulturne in t.im. kreativne industrije. Nagrade bodo podelili na srečanju septembra v Pragi. Slovensko skupino je vodila vodja Odseka za umetno inteligenco prof.dr. Dunja Mladenić, ki je v pogovoru opisala idejo in izvedbo projekta Silknow. Povezave: europeanheritageawards.eu/winners/silknow/ silknow.eu FOTO: Dunja Mladenić v studiu Radia Slovenija VIR: Goran Tenze, Program Ars


16.7.2022

Nagrade EUROPA NOSTRA za dediščino, na sceni pa je spet Tina Kolenik

Ob nedavni razglasitvi nagrad EU za kulturno dediščino EUROPA NOSTRA so v okviru projekta Silknow sodelovali tudi raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan, o projektu govori dr. Dunja Mladenić. Z direktorjem govorimo o trenutnem stanju prenove Moderne galerije po jesenski poplavi, predstavljamo te dni odprto japonsko razstavo o grajenem okolju v ljubljanskem Cankarjevem domu, na sceni je spet Tina Kolenik z novo razstavo v tamkajšni Galeriji Kresija, spoznamo pa tudi obrise del 25. mednarodne likovne kolonije v okviru Ljubljana Festivala. Opazili smo dve že odprti fotografski razstavi, pregledno o »izbrani graški fotografiji IV« iz Avstrije v Galeriji Stolp Fotokluba Maribor, in skupinsko, kjer razstavlja 8 fotografinj in fotografov "Telo kot način gledanja", ki jo je v koprski Galeriji Loža pripravila Hana Čeferin. FOTO: Tina Kolenik, ki uprizarja svojo podobo francoske kraljice Marije Antoinette iz 18. stoletja VIR: Dejan Ulaga, Galerija Kresija


18.7.2022

Gregor Mendel – 200 letnica rojstva pionirja genetike

2 dneva pred 200 letnico rojstva 20. julija 1822 Gregorja Mendla, pionirja genetike in zakonov dedovanja je gost prof.dr. Boris Kryštufek, donedavni dolgoletni vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, trenutno pa predstojnik Mediteranskega inštituta za okoljske študije v ZRS Koper. Gregor Johann Mendel (umrl 1884), avstrijsko-češki duhovnik avguštinec je l.1843 vstopil v samostan avguštincev v Brnu na Moravskem, danes Češka republika, l.1847 tam končal teologijo in postal duhovnik. Na dunajski univerzi je od 1851-53 študiral naravoslovne vede, in pri slovitem fiziku Christianu Dopplerju pridobil znanja o nadzorovanih naravoslovnih poskusih. V brnskem samostanu je začel z eksperimenti križanja rastlin, in l.1866 v lokalni znanstveni reviji objavil slabih 50 strani dolg članek o zakonih dedovanja, ki jih je dobil z večletnim križanjem graha in še nekaterih rastlin. Šele na začetku 20. stoletja so začeli razumevati njegovo pionirsko vlogo in širiti njen pomen med raziskovalci. Profesor Kryštufek bo povzel historiat te zakasnitve, pojasnil zakone dedovanja, ki se jih že dolga desetletja učijo osnovnošolci, in ovrednotil Mendlov pomen skozi čas. FOTO: Gregor Johann Mendel, kot opat avguštinske opatije v Brnu VIR: gregormendel200.org


11.7.2022

Nova fizika po potrditvi standardnega modela fizike osnovnih delcev

Nedavna 10. obletnica potrditve obstoja Higgsovega bozona v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN je bila tudi povod, da spomnimo na razvoj nove fizike. To znanstveno spoznanje je zaokrožilo standardni model fizike osnovnih delcev in bistveno prispevalo k omejitvi njegovih možnih nadgradenj. Usmerilo je teoretske modele in eksperimentalne raziskave v dobro definirano smer, npr. v teoretične modele, ki vsebujejo več kot en Higgsov bozon. Fiziki pravijo, da je izhodišče za ponovni zagon novih spoznanj o nastanku vesolja. Več pa eden od ducata slovenskih fizikov, ki že dolgo aktivno raziskujejo na CERN, prof.dr. Borut Paul Kerševan z Inštituta Jožef Stefan. Foto: Borut Paul Kerševan v studiu Radia Slovenija VIR: Program Ars


9.7.2022

Od Stritarjeve nagrade pa do nastopa devetih pesnikov v Berlinu

Pogovarjali smo se s prejemnikom letošnje Stritarjeve nagrade Društva slovenskih pisateljev za literarno kritiko, obiskali smo jubilejni 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in razstavo Odtisi in vtisi 2 v MGLC v Ljubljani. Tu so delo začeli tudi različne poletne šole in seminarji slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pred zaključkom smo obiskali kreativni tabor Sajeta v Posočju, v organizaciji Centra za slovensko književnost pa v Berlinu gostuje devet naših pesnikov različnih generacij.


4.7.2022

Desetletje od odkritja Higgsovega bozona

Že ves dan po svetu potekajo obeleževanja desetletja od 4. julija 2012, torej dneva javne objave potrditve Higgsovega bozona v CERN-u pri Ženevi. Fizik iz Anglije Peter Higgs je skupaj s kolegom iz Belgije, Françoisem Englertom za osvetlitev poti do tega osnovnega delca naslednje leto prejel Nobelovo nagrado. Tudi na Inštitutu Jožef Stefan se čez nekaj ur začenja serija predavanj treh v okviru eksperimenta ATLAS na LHC, torej Velikem hadronskem trkalniku dejavnih slovenskih fizikov. Sodelovali so pri potrditvi obstoja manjkajočega delca, ki je po velikem poku po vsem vesolju snovi podelil maso. Pol stoletja iskanja bo predstavil vodja slovenske raziskovalne ekipe v CERN-u dr. Marko Mikuž, njegov kolega dr. Miha Nemevšek pa okvir razumevanja takoimenovane "nove fizike". Dr. Borut Paul Kerševan od začetka analizira podatke, zajete pri detektorju ATLAS, on pa bo predstavil prihodnje eksperimente v fiziki delcev. Nekaj dni po objavi uspešne potrditve pred desetimi leti, smo z njim pripravili poljuden pogovor o osnovah razumevanja epohalnosti tega raziskovalnega uspeha.


28.6.2022

GIARDINO ALL'ITALIANA

Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.


20.6.2022

Pomen meroslovja v biologiji

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt