Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
527 prispevkov
V tedenskem pregledu se bomo najprej posvetili festivaloma, festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bober in festivalu radijske igre z naslovom »Poslušati skupaj« za najmlajše in najstarejše, predvsem pa za ranljive. Izveste tudi, kaj so govorili na strokovnem posvetu "Z otrokom v gledališče" v Mariboru, posebna pozornost pa gre tokrat predlogu novogoriških dediščinskih ustanov o razglasitvi frančiškanskega samostanskega kompleksa v Kostanjevici pri Gorici, grobnice Bourbonov in Škrabčeve knjižnice za spomenik državnega pomena. Slišali boste prve vtise z razstave fotografij rek z naslovom "Okoljski odtisi" v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pred ponedeljkovim začetkom pa še napovedno o 53. Tednu slovenske drame v Kranju. FOTO: Kelih iz frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Novi Gorici VIR: foto Ožbej Černe https://goriskimuzej.si/aktualno/posts/razstava-sakralnih-predmetov-na-kostanjevici
Ob letošnji 60-letnici Programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter na Dunaju posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr.prof.dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze. FOTO: Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetski_kod
V Ljubljani se je pravkar začel že XX. Festival literature sveta Fabula, in mi vam tokrat predstavljamo osrednje poudarke. Prav tam že od četrtke poteka 24. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki se bo zaključil konec prihodnjega tedna. Bili smo na razpravi o rabi in nerabi našega jezika na nekaterih tujih spletnih platformah na Odboru za kulturo državnega zbora. Predstavljamo tudi osnoven uvid v pregledno razstavo o večletnem delu "platforme za sodobno raziskovalno umetnost KonS" v ljubljanski Cukrarni, obiskali pa smo še razstavo "Objekt iz prostora" v Galeriji Miklove hiše v Ribnici. FOTO: Utrinki iz delavnic Platforme KonS v Cukrarni VIR: https://kons-platforma.org/dogodki/konsekvence-%e2%89%a1-park-delavnic/
Tokratne uvodne teme so v znamenju dveh razstav v Ljubljani in ene v Celju: v ljubljanski Galeriji Jakopič je na ogled izbor fotografij iz arhiva nizozemske agencije Noor images, v Galeriji Vodnikove domačije, ki začasno gostuje v Trubarjevi hiši, pa si že lahko ogledate skupinsko razstavo mlade ilustracije z naslovom Tu nas najdete; ob 110. obletnici rojstva so v Pokrajinskem muzeju Celje odprli razstavo v spomin na Franja Felicijana, med drugim nekdanjega sodelavca arhitektov Jožeta Plečnika in Eda Mihevca. V Novem mestu so predstavili že deveto monografijo o rezultatih arheoloških izkopavanj prazgodovinskega najdišča na Kapiteljski njivi, napovedno pa predstavljamo že 11. Gibanico, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki bo v Ljubljani potekala v drugi polovici prihodnjega tedna. FOTO: Sredi fotomontaže je Franjo Felicijan, 1913 – 1994 VIR: Nataša Žmaher, hrani Pokrajinski muzej Celje
Fortunat Bergant (1721-1769) je bil po razlagah nekaterih slikarjev in umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja najbolj slovenski baročni slikar Kranjske 18. stoletja. Najdba njegovih dveh, desetletja izgubljenih slik "Prestar" in "Ptičar" je pred dobrega pol desetletja restavratorski stroki ponudila zahteven izziv, o katerem bo spregovorila mag. Simona Škorja iz restavratorske delavnice Moderne galerije. Zanj je lani skupaj z dvema kolegoma prejela cehovsko priznanje Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije.
Ali ste kdaj razmišljali o času čez slabe 3 milijarde let na Zemlji? V ljubljanski galeriji "Osmo/za"si lahko ogledate človeško predstavitev tega stanja. Sicer pa se bomo spomnili 120-letnice Pokrajinskega muzeja Maribor in pravkar odprte "Kurentove hiše" na Ptuju, kjer se je že začelo predpustno rajanje. Predstavili bomo tudi 2 novi razstavi v Galeriji Murska Sobota, izbor slik Janeza Bernika in razstavo "Terra Pannon" domačina z imenom Endre Gönter. Avtor državne proslave ob Prešernovem dnevu Matjaž Farič pa bo razmišljal o pripravah in njeni vsebini. foto: Kurenti prinašajo starodavna preprosta sporočila o koncu starega in začetku novega - kaj pa državne proslave? vir: zveza-kurentov.si
Letos Pokrajinski muzej Ptuj Ormož beleži 130 letnico ustanovitve, tako bomo povzeli njegove ključne razvojne mejnike in predstavili tekoči program. Ob dokumentarnem filmu "Jaz sem mravljišče drobnih smrti" se spominjamo pokojnega pesnika in pisatelja Milana Vincetiča, ob novi razstavi v Galeriji ZDSLU v Ljubljani pa predlani preminulega slikarja in grafika Lada Pengova. Izpostavljamo tudi pravkar predstavljeno zgodovinsko delo o "mejni reki Idriji" Franca in Zorana Jerončiča, ki sta prečesala to stoletja staro mejo med Serenissimo in Habsburgi. V celjskem Knežjem dvoru pa si lahko ogledate razstavo z naslovom "Ljubíja- zaklad pod skalo" o lani jeseni v Zgornji Savinjski dolini najdenih predmetih iz poznorimskega obdobja – tam so takšne najdbe našli prvič. FOTO: Panorama osrednjega sedeža Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož ob reki Dravi VIR: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Prva naravoslovna razstava v ljubljanskem Cankarjevem domu z naslovom »V vrtincu sprememb« (12.dec.2022 - 5.nov.2023) prikazuje zakonitosti narave od nastanka Zemlje, da celo vesolja – skratka večno spreminjanje. Tako vsebinsko kot oblikovno pa so jo zasnovali kot etično dilemo: smo osebno pripravljeni na z naravo skladnim življenjem? Več o nujnosti povezovanja naravoslovnih in humanističnih spoznanj pri vzdržnosti sobivanja na planetu povesta oblikovalka razstave, arhitektka Sanja Jurca Avci in koordinatorica in avtorica končnih besedil, kustosinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, biologinja dr.Staša Tome. FOTO: Utrinek z razstave »V vrtincu sprememb« v Galeriji CD, posneto 4.januarja VIR: Program Ars
Začenjamo z vladno razglasitvijo, da bo leto 2023 leto pisatelja in politika Ivana Tavčarja in arhitekta Edvarda Ravnikarja, nova vlada pa je lansko 100-letnico rojstva partizana in pesnika Karla Destovnika- Kajuha tozadevno v letošnje leto vključila naknadno. Vodja Agencije za knjigo Katja Stergar bo osvetlila navzočnost slovenske knjige na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu na Majni, direktorica Natalija Polenec bo povzela, kaj ob letošnji 100-letnici ustanovitve pripravlja Slovenski etnografski muzej, od treh letošnjih evropskih prestolnic kulture posebej predstavljamo madžarski Veszprém, pred koncem pa bo odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus napovedala obeležitve naše letošnje 60-letnice začetka oddajanja.
Ko govorimo o Alpah, ne pomislimo takoj na kulturno dediščino tistih, ki so tam živeli pred tisočletji. Zato smo se odpravili po sledeh arheoloških ostankov življenja človeka v našem visokogorju, v Julijcih, Karavankah in v Kamniških Alpah, bolj podrobno pa v neposredni okolici Bohinja. Arheologi so vsaj pri nas visoko ležeča območja bolj temeljito začeli raziskovati pred tremi desetletji. O najstarejših sledovih življenja ljudi v visokogorju bosta pripovedovali arheologinji, Marija Ogrin iz Bohinjske Bistrice in dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, o pomenu te najstarejše kulturne dediščine za domačine in za turistično obogatitev pa bo spregovoril vodja občinskega Zavoda za promocijo turizma Bohinj Klemen Langus. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. FOTO: Arheološka izkopavanja v okolici Bohinja VIR: Marija Ogrin, ArheoAlpe
Premična dediščina v galerijah in muzejih med drugim potrebuje tudi naprave za merjenje in uravnavanje temperature, osvetlitve in vlage. Za vse to je že pred dvema desetletjema s sistemom Telehum poskrbel Andrej Mohar in zato so mu restavratorji pred kratkim podelili častno članstvo v Društvu restavratorjev Slovenije. V pogovoru bo osvetlil še, kakšno vlogo pri tem je imela njegova dejavnost pri Društvu proti svetlobnemu onesnaževanju!
Tedenski pregled se tokrat začne s tremi novimi razstavami: v Umetnostni galeriji Maribor je na ogled pregled dosežkov in življenja modernističnega arhitekta Saše Deva, 1903–1967, ki je od obdobja med vojnama do sredine stoletja mestu vtisnil sodobno podobo, v ljubljanski Galeriji Cankarjevega doma pa je odprta velika naravoslovna razstava "V vrtincu sprememb". Tamkajšna Moderna galerija se je z razstavo spomnila 100. obletnice rojstva pokojnega slikarja in profesorja Marijana Tršarja, kaže pa, da so arhitekti izbrali ekipo, ki bo predstavljala državo na beneškem arhitekturnem bienalu prihodnje leto. V glavnem mestu so filozofinje in filozofi iskali povezave Hegla, žensk in feminizma v luči logike in politike spolnih razlik, ministrstvo za kulturo pa je gostilo razpravo o preprečevanju spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi in izobraževanju. FOTO: Gradnja palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru med 1930-32, danes Zdravstveni dom A.Drolca VIR: arhiv MAO
V Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani so v ponedeljek, 12. decembra odprli naravoslovno razstavo z naslovom »V vrtincu sprememb«. Cankarjev dom pravzaprav še nikoli ni gostil zgolj naravoslovne razstave, zato je za pohvaliti vzajemni mentalni napredek pri vsaj pri nas bolj ali manj umetno ločenih rečeh kulture in nature. Razstavo, ki predstavlja evolucijo naravnega okolja Zemlje od nastanka pred 4,6 milijardami let do današnjega časa z vsemi uničevalnimi posledicami kapitalistične civilizacije na naravno okolje so pripravili skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Posebej so v njej izpostavili tukajšna prevladujoča naravna okolja kot so gore, morje, gozd, in seveda, naš kraški svet. Pripravljala jo je večja skupina, kustosinja dr. Staša Tome iz muzeja je soavtorica in kot nekakšna koordinatorica in priznana popularizatorica naravoslovnih vsebin skupino zastopa navzven. Pri postavitvi je vodja skupine oblikovalcev razstave Sanja Jurca Avci naletela na dilemo, kako predstaviti omenjeni in že dolgo znani a prepogosto zakrivani kontrast med naravnimi in s kapitalistično civilizacijo pogojenimi spremembami naravnega okolja? Obe smo povabili pred mikrofon. Razstavo si lahko ogledate do novembra 2023.
Ste že slišali za hroščka drobnovratnika ali ga celo videli v kateri od naših kraških jam? Če je odgovor ne, bo tokrat za pojasnilo poskrbel dr. Slavko Polak, kustos za naravoslovje in muzejski svetnik v Notranjskem muzeju v Postojni. Tega, sicer enega od prvih v podzemlju našega krasa opisanih organizmov so opisovali že v prvi polovici 19.stoletja, in tako zgodovinsko utemeljili to območje kot geografsko izhodišče nastanka biospeleologije. Kustos Polak pa nam predstavi rezultate dveh desetletij lastnih raziskav sistematike in sorodstvenih odnosov jamskih hroščev podzemljarjev, med katere spada tudi drobnovratnik. Pri molekularnih raziskavah njihovega genoma je v okviru priprave doktorske naloge na Univerzi v Ljubljani, z računalniškim primerjanjem kratkih odsekov molekul DNK ali PCR testiranjem (večina je zanj prvič slišala pri diagnosticiranju virusa SARS CoV-2), ugotovil ne le vrstno pripadnost pač pa tudi sledi evolucije organizmov. Rezultati testa pa so doprinesli tudi k boljšemu razumevanju nastanka kraškega podzemlja. FOTO: Povečava izgleda drobnovratnika (lat: Leptodirus hochenwartii) in na desni Slavko Polak v laboratoriju VIR: Notranjski muzej Postojna
V drugi polovici novembra je na Morski biološki postaji Piran potekal zaključek projekta oziroma akcije osveščanja o trajnostnem ribištvu z motom »Kar je dobro za morje – je dobro zame«. Projekt je bil sicer lokalne, obalne narave, toda sodelujoča raziskovalka, biologinja dr. Andreja Ramšak z MBPP, dela Inštituta za biologijo nam je v pogovoru pojasnila, da bi bilo dolgoročno koristno nekaj podobnega razširiti – poraba in poznavanje rib na prebivalca Slovenijo namreč uvrščata na eno od zadnjih mest v okviru EU. Sogovornica je najprej opisala, kdo vse je sodeloval v projektu, zasnovanem na kombinaciji raziskovalnih in podatkov lokalnih ribičev. Foto: Andreja Ramšak na dan zaključka projekta v prostorih MBPP-NIB v Piranu VIR: Goran Tenze, program Ars
V ljubljanski Galeriji Vžigalica zvečer odpirajo razstavo z naslovom »Konstruirane krajine«. Dve uri prej, torej ob 17h, se že lahko pridružite predogledu razstave, ki jo pripravljata avtor, Leone Contini in kustos galerije Jani Pirnat, ki nam je danes povedal, da je do sodelovanja in te angažirane instalacije toskanskega aktivista s starejšimi sicilijanskimi koreninami naletel v okviru evropskega projekta. Sodobna umetnost seveda prakticira različne izrazne oblike, instalacije so lahko »abstraktne« ali samo sebi zadostne, lahko pa se nanašajo na realne družbene izzive. Razstava »Konstruirane krajine« je angažirana instalacija o prepletu okoliščin, v katerih so se v zadnjih desetletjih znašli iz Kitajske uvoženi mali kmetje, poceni delavci v tekstilni industriji mesteca Prato blizu Firenc z menda njihovo številčno največjo koncentracijo v Italiji. In tam začeli saditi svoja lastna semena ter zelenjavo in sadje iz Kitajske. Bili so pridni in uspešni, zato so jim pod pokroviteljstvom članov stranke »Bratje Italije« - da nova prva predsednica vlade republike jih vodi – celo lokalni toskanski časniki že pred dobrim desetletjem začeli očitati vnos »neavtohtonih rastlinskih kultur »in več, spreminjanje kulturne krajine tega dela Toskane. Leone Contini tam blizu živi, in predvsem medijska gonja proti Kitajcem ga je vzpodbodla k tovrstnemu aktivizmu. In lasten premislek oživljene, stoletje stare fašistične državne politike samozadostnosti, tudi prehranske, je utelesil v to razstavo v Galeriji Vžigalica. Sestavlja jo šest zaokroženih vizualij v treh sobah galerije, vstopna postreže z na mreži iz vej obešenimi posušenimi bučami z vseh koncev sveta, v drugi sobi je replika toplih gred s kitajskimi kulturnimi rastlinami, ki gredo avtohtonistom – beri, neofašistom nekako na živce, na dnu skrajno desne sobe pa je z zaveso kot zastorjem odra fotografija državnega propagiranja klene toskanske družine, ki sadi in prodaja domnevno avtohtone zelenjavo in sadje na štantu v 30-ih letih 20.stoletja. Po študiju je Leone Contini filozof in antropolog, diplomiral je na Univerzi v Sieni, razstava »Konstruirane krajine« pa bo odprta do 15 januarja 2023. FOTO: Avtor razstave Leone Contini pred eno od instalacij razstave v Galeriji Vžigalica, v gajbicah so natisi časopisnih člankov, ki anatemizirajio t.im. "neavtohtonost" prišlekov, hkrati pa delavcev iz Kitajske v Toskani VIR: Goran Tenze, Program Ars
Rastlinski virusi povzročajo polovico vseh novih bolezni rastlin in škodo kmetijstvu, ocenjeno na desetine milijard evrov. Raziskovalne preboje za njihovo zmanjšanje, predvsem pa za njihovo boljše razumevanje ter preseganje je na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno soočilo več kot 200 raziskovalcev iz 43 držav na mednarodni konferenci "International Advances in Plant Virology". Konferenca je potekala v okviru projekta odličnosti Marie Sklodovska Curie INEXTVIR. Biologinja prof.dr. Maja Ravnikar, tudi direktorica NIB bo povzela napredek in raziskovalne dosežke rastlinskih virologov s srečanja v Ljubljani, ki so ga pripravili skupaj z angleškim biološkim društvom. FOTO: Učinek virusa pegavosti in uvelosti paradižnika TSWV VIR: Nejc Jakoš, arhiv NIB
Začeli bomo s poudarki iz knjižnega sejma, tam podeljenih nagradah - Schwentnerjevo založniško je prejel Lojze Wieser iz Avstrije - in priznanj do intervence direktorja Frankfurtskega sejma, Jürgena Boosa. Posebej smo se posvetili simpoziju o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku ter 11. mednarodnemu festivalu sodobnega plesa »Cofestival«, oba v Ljubljani. Na kratko bomo predstavili tudi prejemnike dveh, ta teden podeljenih stanovskih nagrad in priznanj: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelillo nagradi in priznanje Ivane Kobilce, Društvo restavratorjev Slovenije pa nagrado in priznanja Mirka Šubica, študentskega "skalpel" je prejela Erica Sartori iz Trsta, priznanje Mirka Šubica pa Marta Bensa iz Gorice.
Na začetku novembra je začela izhajati nova mednarodna spletna revija Frontiers of Arachnid Science, revija za znanosti o pajkovcih, lat. arachnida, predvsem na kopnem razširjene skupine členonožcev, kamor spadajo npr. pajki, škorpijoni, mušice, med drugim pa tudi suhe južine. Glavni urednik nove na konceptu odprtega dostopa utemeljene revije "mejniki znanosti o pajkovcih", arahnologije, znanstveni svetnik z Nacionalnega inštituta za biologijo, izr.prof.dr. Matjaž Kuntner, je gost v oddaji. Založba Frontiers s preko 160 znanstvenimi revijami je sicer tretja najbolj citirana in šesta največja raziskovalna založba na svetu. Na mreži je dostopna na naslovu https://www.frontiersin.org/ . FOTO: revija Frontiers of Arachnid Science vir: Frontiers of Arachnid Science
Geološki zavod Slovenije je pred nekaj dnevi predstavil letos zaključeni 4-letni program Evropske unije GeoERA, ki je zbral in poenotil znanja in sodobne načine upravljanja z mineralnimi surovinami pod zemljo iz vse Evrope. Nastajajoča »Geološka služba za Evropo« - »GeoService Europe« pa naj bi postala izvedbeni načrt zbranih znanj in podatkov. O tem strateškem podvigu govorita, direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec in njegov kolega dr. Klemen Teran, vodja Oddelka za regionalno geologijo ki bo povzel »potrebe Evrope po strateških mineralnih surovinah«. FOTO: z leve, Klemen Teran in Miloš Bavec VIR: Program Ars, Tenze
