Razstava aktualne nagrajenke skupine OHO Nike Ham
Telo umetnika je v performansih pogosto orodje za razmislek o telesni in psihični vzdržljivosti, če se samo spomnimo del Marine Abramovič. Telo kot umetniški poligon na razstavi Morgen dojema tudi aktualna nagrajenka skupine OHO, vizualna umetnica Nika Ham. Lani je žirijo za nagrado, ki jo Zavod P.A.R.A.S.I.T.E podeljuje mladim umetnikom, prepričala s serijo Ples z Benthamom. Ta zajema videokolaže njenih akcij v galerijah in javnih prostorih, ki so jih posnele nadzorne kamere. Za izbrani kontekst nepričakovano vedenje večplastno tematizira vprašanje nadzora, na novi razstavi, ki jo predstavljajo v ljubljanski Galeriji P74, pa je Nika Ham gledalca spustila v svojo intimo. Ko je marca svet obstal zaradi pandemije, se je v svojem začasnem berlinskem stanovanju, kjer je bila takrat na rezidenci, snemala pri obsesivnem izvajanju joge. Intenzivna, vsakodnevna večurna vadba ji je predstavljala nekakšen beg pred tesnobo, ki ji jo je povzročalo vprašanje, kdaj se bo lahko vrnila domov v Slovenijo. Po vrnitvi so na podlagi posnetkov nastali videi, ki sestavljajo instalacijo na razstavi; sicer je ta hip ne morete videti živo, dokumentacija te pa je dostopna na spletni strani Galerije P74. Postavitev ob instalaciji sestavljajo še posnetek umetničinega značilnega plesa, deformirana podoba njenega telesa, kronologija dnevne vadbe in fotografije spreminjajočega se fizisa. Resnost motivov, ki jih Nika Ham naslavlja na razstavi Morgen – torej vzdržljivosti telesa, obsesije, izčrpanosti, samopodobe – pa je želela razrahljati z zanjo značilno komičnostjo. Od serije Ples z Benthamom, za katero je Nika Ham prejela nagrado skupine OHO, se tako v Morgen vlečeta dve razpoznavni rdeči niti. Ob humornosti še motiv nadzora – če je v prvem projektu v ospredje prišel sistemski, družbeni nadzor, je v novem podčrtano vprašanje samonadzora, tudi nadzora posameznika nad svojim telesom – oboje pa je danes še kako aktualno.
