Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za kulturo

Maja Žvokelj

318 prispevkov



21.3.2024

Georgi Gospodinov

V torek, 19. marca, je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastopil bolgarski pisatelj Georgi Gospodínov in govoril o romanu Časovno zaklonišče, za katerega je prejel Bookerjevo nagrado. Gospodinov je bil gost Festivala Fabula, ne prvič, saj je bil na njem že leta 2015, ko se je z njim pogovarjala Maja Žvokelj. Takrat je v slovenskem prevodu izšel roman Kritika žalosti iz leta 2011. Georgi Gospodinov razmišlja o svojih literarnih delih, individualni poetiki in vplivih nanjo.


27.7.2023

José Luis Peixoto: Smrt je tista, ki daje vrednost življenju, trenutkom in nepovrnljivosti časa

Podeželje, odmaknjenost od urbanih središč, medčloveški odnosi, pa tudi revščina in nasilje so motivi, o katerih v romanu Mestece Galveias piše José Luis Peixoto (roj. 1974), ki velja za enega najpomembnejših glasov sodobne portugalske književnosti. Za svoja dela je prejel že več nagrad, med drugim književno nagrado Joséja Saramaga za roman Noben pogled in nagrado oceanos, portugalsko različico bookerja za Mestece Galveias. O omenjenem romanu, regiji Alentejo, kjer leži konkretni Galveias, tudi pisateljev rojstni kraj, in drugih temah se je Maja Žvokelj s Peixotom pogovarjala ob njegovem gostovanju na festivalu Fabula spomladi 2023. Na fotografiji José Luis Peixoto. Fabula; foto Nina Pernat.


30.3.2023

José Luis Peixoto: "Smrt je tista, ki daje vrednost življenju, trenutkom in nepovrnljivosti časa."

Podeželje, odmaknjenost od urbanih središč, medčloveški odnosi, pa tudi revščina in nasilje so motivi, o katerih v romanu Mestece Galveias piše José Luis Peixoto (roj. 1974), ki velja za enega najvidnejših glasov sodobne portugalske književnosti. Za svoja dela je prejel že več nagrad, med drugim književno nagrado Joséja Saramaga za roman Noben pogled in nagrado oceanos, portugalsko različico bookerja za Mestece Galveias. O omenjenem romanu, regiji Alentejo, kjer leži konkretni Galveias, tudi pisateljev rojstni kraj, in drugih temah sta se ob Peixotovem gostovanju na festivalu Fabula pogovarjala z Majo Žvokelj. Na fotografiji José Luis Peixoto. Fabula; foto Nina Pernat.


13.3.2023

Jose Luis Peixoto: "Smrt da vrednost življenju, trenutkom in času"

V okviru festivala Fabula je nastopil portugalski pisatelj Jose Luis Peixoto, ki velja za enega najbolj vidnih glasov sodobne portugalske književnosti. Čeprav ima Jose Luis Peixoto za seboj že obsežen opus – sedem romanov, zbirke poezije, dramska dela, knjige za otroke in mladino ter potopisne romane – žal slovenski bralci tega portugalskega pisatelja ne poznamo prav dobro. Pred dvema letoma je pri založbi Malinc v prevodu Urške Rupar Vrbinc sicer izšla njegova slikanica Mama, ki je deževala; v Fabulini zbirki pa smo zdaj dobili prevod njegovega romana Mestece Galveias. Galveias je dejansko ime majhnega mesta v portugalski regiji Alentejo, kjer se je Peixoto rodil leta 1974. V svojih romanih pogosto piše o tej regiji, ki je verjetno najmanj razvita na Portugalskem, piše o vaškem življenju, o revščini … in tak primer je tudi Mestece Galveias. Avtor nas v romanu najprej sooči s padcem neke neimenovane reči z neba, zaradi katere ima kruh okus po žveplu, predvsem pa nas v tem kolektivnem romanu popelje v osemdeseta leta med številne like, vaščane, ki še zdaleč niso idealizirani. Tematizira namreč tudi družinsko nasilje, pedofilijo, prostitucijo itd., po drugi strani pa lahko to večplastno delo beremo tudi kot hommage ruralnemu življenju, ki počasi izginja. O tej dihotomiji dobrega in zla je Jose Luis Peixoto povedal: "Ena od značilnost ruralnega življenja je nedvomno povezanost z naravo. In sestavni del narave sta tako harmonija kot tudi nasilje. To lahko razumemo kot enega od vidikov, ki je vplival na življenja likov. Po drugi strani pa moramo upoštevati zgodovino Portugalske. Na Portugalskem smo imeli diktaturo do leta 1974 in ena od značilnosti te diktature je bila prav izoliranost države, predvsem od Evrope. V notranjost, v regije, ki niso obmorske in so bolj ruralne, so modernejše ideje prišle zelo pozno. Posledično lahko v teh regijah zaznamo določen tradicionalizem, tudi glede spolnih vlog, in prav to ne nazadnje na nek način pripomore k nasilju. Roman sem postavil v leto 1984 in od takrat je minilo že skoraj 40 let. Seveda obstajajo precej velike razlike med realnostjo, kot je prikazana v romanu, in realnostjo danes. Te spremembe so večinoma pozitivne, predvsem glede vrednot, ki se tičejo medčloveških odnosov. Spremembe pa prinašajo s seboj tudi negativne vidike. Danes je to območje soočeno s številnimi velikimi izzivi, recimo s staranjem prebivalstva, z izseljevanjem prebivalstva. To nas na Portugalskem zelo zadeva. V osemdesetih, devetdesetih letih in pozneje smo bili priče določenim agresijam, ki so jih predvsem zaradi državne politike te portugalske regije utrpele in so prispevale k brezposelnosti in izseljevanju v mesta, skratka k številnim težavam." Peixoto je sicer v literarni milje vstopil s temo smrti, z zgodbo Umrl si mi. To izjemno poetično pripoved o žalovanju je napisal po smrti svojega očeta. In tema smrti, ta večna tema literature in umetnosti, pravi, da ga kot pisatelja nagovarja tudi danes: "Prav zdaj pišem roman, ki se zadržuje predvsem pri temi smrti. Gre za temo, ki je večna, ki se nikoli ne izteče. Vprašanje smrti nima nikoli jasnega odgovora in če ga ima, je osnovan na religiji, veri, a to številnim ne zadošča. Smrt je dejansko del življenja. Prepričan sem, da če ne bi poznali smrti, bi ljudje živeli čisto drugače, vse bi imelo drugačen pomen. Zdi se mi, da je smrt tista, ki da vrednost življenju, trenutkom in času, ki je ireverzibilen. In zato je smrt od nekdaj in za vedno ena od vélikih tem književnosti. Podobno je z ljubeznijo. Temo ljubezni vidim kot tisto, ki je najbolj nasprotna temi smrti. Na eni strani je ljubezen, na drugi je smrt; in obe sta veliki temi." Foto: Beletrina


29.8.2022

Divje žene – krivopete

Simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, "življenjski prostor" in relacija s človekom


7.2.2022

Večerna proslava v počastitev Prešernovih lavreatov

Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.


23.11.2021

Ars na 37. Slovenskem e-knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


19.3.2021

O pesniški zbirki Miroslava Košute

Tržaški literat Miroslav Košuta je 11. marca slavil 85. rojstni dan, ob tej priložnosti pa je izšla njegova nova pesniška zbirka z naslovom Božaj veter. Pred svetovnim dnevom poezije, ki bo v nedeljo, 21. marca, se bomo v oddaji sprehodili med pesmimi jubilanta. Napovedali pa bomo tudi koncert Igraj kolce Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije, ki je namenjen najmlajšim poslušalcem. Foto: MMC


12.3.2021

Predstava Figa

Za roman Figa, ki ga letos berejo maturanti, je Goran Vojnović pred štirimi leti prejel že tretjega kresnika. Žirija je takrat zapisala, da v Figi prefinjeno odpira temeljna vprašanja našega bivanja, od odgovornosti, svobode, do človekove zmožnosti bližine, hkrati pa je Vojnoviću uspelo ta vprašanja iztrgati abstraktnosti in jih živo umestiti v konkretne zgodovinske trenutke. Figa bo zdaj doživela tudi gledališko adaptacijo, in sicer na velikem odru ljubljanske Drame. Ob predstavi Figa pa se bomo v današnji oddaji dotaknili tudi premiere komične opere Hči polka v Mariboru in vas povabili k spremljanju tretjega koncerta cikla VIP Slovenske filharmonije z glasbo Bacha in Schütza. Koncert bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan


5.3.2021

Črna koža, bele maske

Osebne zgodbe soustvarjalcev predstave so izhodišče avtorskega projekta Črna koža, bele maske. Kako so temnopolti sprejeti v naši družbi in kako se spopadajo z rasističnimi izjavami, sta le dve od vprašanj, na katera bodo skozi gledališki jezik odgovarjali ustvarjalci predstave, ki jo režirata Maša Kagao Knez in Ivana Djilas. Drugo poglavje današnje oddaje pa posvečamo književnosti, in sicer antologiji najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše, pod katero se podpisuje literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič. Vabljeni k poslušanju! Foto: APT


1.3.2021

Paolo Giordano: Raztrgajmo nebo

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Eva Longyka Marušič.


19.2.2021

Tišina med nami

»Mi smo sadovi vetra, zaplodil nas je, nas hranil in vzgojil,« je zapisal Lyall Watson v knjigi Nebeški dih, v kateri je ta južnoafriški botanik in biolog opisal veter v vseh njegovih razsežnostih. Knjigo bomo predstavili v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi gledališkemu omnibusu Tišina med nami, ki ga bodo v soboto na splet premierno prenašali z velikega odra Mestnega gledališča ljubljanskega. Besedila treh dramatičark Barbare Zemljič, Tjaše Mislej in Ize Strehar se ukvarjajo s človeškimi odnosi v času epidemije, pod režijo omnibusa pa se podpisuje Nina Šorak. Foto: MGL


17.2.2021

Hedonizem na Ljubljanskem gradu

»Izkusite enajst možnih svetov razumevanja užitka danes, v času, kakršnega še nismo živeli …,« s tem stavkom na Ljubljanski grad vabi obiskovalce skupinska razstava članov Društva likovnih umetnikov Ljubljana z naslovom Hedonizem. Podrobneje o razstavi, na kateri se predstavlja enajst umetnikov, v današnji oddaji. Prelistali bomo tudi knjižne novosti založbe Sanje, med katerimi je mednarodna uspešnica – roman Kirka ameriške pisateljice Madeline Miller.


10.2.2021

Predstava Učinek v ljubljanski Drami

Depresija, različne oblike zdravljenja in predvsem njegovi učinki so poudarki predstave Učinek, nastale po predlogi britanske dramatičarke Lucy Prebble, ki jo bo nocoj v spletnem videoprenosu premierno prikazala ljubljanska Drama. V oddaji vas bomo zvočno popeljali tudi med slike Matije Bobičića v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Bobičić se pri nas samostojno predstavlja po šestih letih, v zadnjem času je sile namreč usmerjal predvsem v Združene države in Veliko Britanijo, kjer pogosto razstavlja in tudi prodaja svoja dela. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan


5.2.2021

Od večera k jutru

Nocoj se bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije začel četrti koncert Pretežno vokalnega cikla. V okviru tega abonmaja sicer nastopa Zbor Slovenske filharmonije, vsako leto pa enega izmed koncertov namenijo komorni vokalni glasbi in prav ta je danes pred nami. Več o koncertu v današnji oddaji. Napovedali bomo tudi ponedeljkovo spletno premiero mladinske predstave o odraščanju Elvis Škorc, genialni štor po romanu Janje Vidmar, in cikel Literarnih nokturnov Dekameron C-19. Foto: Slovenska filharmonija


4.2.2021

NUK pridobil Prešernov rokopis balade Sveti Senanus

Nekaj dni pred kulturnim praznikom je iz Narodne in univerzitetne knjižnice prišla lepa novica, in sicer da so pridobili Prešernov rokopis satirične meniške balade Sveti Senanus. Več o tej pridobitvi, ki ima kulturnozgodovinski pomen, danes v Svetu kulture. Predstavili bomo tudi zbirko kronik Nezakonita melanholija. Napisal jo je Carlos Pascual, v Mehiki rojen pisatelj, ki že več kot deset let živi v Ljubljani. Foto: NUK


4.2.2021

NUK pridobil rokopis Prešernove balade

Vsebine Programa Ars


29.1.2021

Pirjevčeve Glossae in roman Paola Giordana

Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je znan po številnih knjigah. Bralci Primorskega dnevnika, ki izhaja v Trstu, pa ga poznajo tudi po rednih objavah zapisov, s katerimi se odziva na dogajanje doma in v svetu. Nedavno je izbor teh glos, kot jih sam imenuje, objavil v knjigi, ki je izšla pri založbi Annales koprskega znanstveno-raziskovalnega središča. V oddaji pa še o eni knjigi, in sicer najnovejšemu romanu italijanskega literarnega zvezdnika Paola Giordana Raztrgajmo nebo. V njem, kot je za avtorja značilno, poglobljeno prikazuje medčloveške odnose, gradi psihologijo likov; pred nas pa razgrne zgodbo o odraščanju, ljubezni ter odnosu do religije in narave.


28.1.2021

Tadej Vaukman razstavlja v Galeriji Škuc

Fotografije Tadeja Vaukmana v bolj ali manj izraziti maniri spremlja eksces; že vse od njegovega umetniškega preboja s projektom Dick Skinners leta 2015, pri katerem je šlo za dokumentarno beleženje norih zabav, skejterske subkulture in prijateljev ob pretepanju, iztrebljanju, bruhanju … Pozneje je Vaukman, verjetno že s serijo Grandheroes, fotografsko zgodbo o svojem odraščanju in življenju pri starih starših, nakazal zasuk k samorefleksiji. Leta 2019 je nato prepričal žirijo za nagrado skupine OHO z avtoportretom; sledila je rezidenca v Združenih državah Amerike, kjer je nastala ideja za razstavo Ritual očiščenja, v kateri se je poudarjeno ukvarjal s seboj in s svojimi težavami; osrediščenje na samorefleksijo je izrazito tudi na aktualni razstavi Vaukmana v ljubljanski Galeriji Škuc, o kateri več v tokratni oddaji ... Foto: ŠKUC / Simao Bessa


26.1.2021

Mož, ki je preveč videl

Pronicljivi mislec in naš veliki pisatelj Boris Pahor, predvsem pa njegova taboriščna izkušnja, je v središču dokumentarnega filma BBC-ja s pomenljivim naslovom Mož, ki je preveč videl. Slovensko premiero bo film nocoj, večer pred mednarodnim dnevom spomina na žrtve holokavsta, doživel na Televiziji Slovenija. O tem, kako je potekalo snemanje filma in kako je prišlo do sodelovanja med BBC-jem in Pahorjem, bo več povedala Neva Zajc, ki je sodelovala pri nastajanju dokumentarca. V oddaji pa tudi o knjižni novosti. Pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla zbirka kratkih zgodb z zanimivim, morda celo skrivnostnim naslovom Prepozno, pozneje. Napisal jo je Marko Golja, ki ni samo pisatelj, temveč tudi sodelavec Uredništva za kulturo našega 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Foto: MMC / Emil Grbac


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt