Korenine osebnega sloga Ubalda Vrabca izhajajo iz časa študija kompozicije pri prof. Vitu Leviju na tržaškem glasbenem konservatoriju Giuseppa Verdija. Takrat se je navduševal za Richarda Wagnerja in doma je imel klavirske izvlečke nekaterih njegovih oper: Mojstre pevce iz Nürnberga in Lohengrina. V tistem času se ni mogel izogniti niti vplivom ruskih skladateljev: Musorgskega, Rahmaninova in Glinke, poln navdušenja se je poglabljal tudi v Bachove umetnine. Glasba tega vélikega baročnega mojstra mu je bila vzor pri ustvarjanju vokalnih del, pa tudi glasba Orlanda di Lassa, Jacobusa Gallusa in Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Na ta način si je širil glasbena obzorja in poglabljal kompozicijsko znanje. A to so bili le pripomočki. »V umetnosti - v glasbi - ne najdete avtorja, ki ne bi bil napreden, ki ne bi »ubiral svoja pota, nova izrazna sredstva,« je menil.
Iskanje
