Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Polona Gantar

50 prispevkov



7.2.2023

Glasbeni poudarki

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.


30.1.2023

Sakralna glasba Ivana Trinka Zamejskega

Letos mineva 160 let od rojstva pesnika, pisatelja, prevajalca, jezikoslovca, duhovnika, slikarja in tudi skladatelja Ivana Trinka Zamejskega. Rodil se je 25. januarja 1863 v Tarčmunu v Beneški Sloveniji, vsestranski umetnik in kulturnik pa je svojemu delu vedno in povsod skušal dati dva predznaka: verskega in narodnega. Tudi glasbi, ki jo je ustvaril. Kot duhovniku mu je bila najbližja liturgična glasba, tak je zato po večini tudi njegov skladateljski opus.


5.2.2023

Richard Wagner in njegova dela v orgelskih priredbah

Od skladateljevega rojstva letos mineva 210 let, od njegove smrti pa 140 let. Wagner sicer z orglami ni imel prav dosti opravka, kljub temu odlomke iz nekaterih njegovih opernih del danes večkrat slišimo tudi na tem inštrumentu. Njegova glasba je namreč že kmalu po svojem nastanku postala zanimiva za orgelske prirejevalce oz. transkriptorje. Eden prvih, ki se je na ta način ukvarjal z njegovo glasbo, je bil Siegfried Karg-Elert, nemški poznoromantični glasbeni ustvarjalec, ki je danes najbolj znan prav po svojih orgelskih delih. Wagnerjeva dela je predvidel za tako imenovane nemške simfonične orgle, njegove priredbe pa so zanimivo nasprotje transkripcijam, ki jih je ustvaril Edwin Henry Lemare. A tudi priredbe tega skoraj pozabljenega angleškega organista in skladatelja si zaslužijo pozornost, še bolj pa morda priredbe Franza Liszta, ki je kot Wagnerjev zet tudi s transkripcijami njegovih del poskrbel za promocijo njegove glasbe.


1.2.2023

Mojstri samospeva

O samospevih, njihovih ustvarjalcih in izvajalcih


5.2.2023

Po svečnici - z glasbo bratov kapucinov

Svečnica je praznik Jezusovega darovanja v templju, redovnice in redovniki hkrati praznujejo dan posvečenega življenja, med drugim tudi z namenom, da bi skupaj slavili čudovita božja dela. Red manjših bratov sv. Frančiška Asiškega pa Boga slavi tudi z glasbo. »Bratje kapucini radi pojemo, saj s tem oznanjamo veselje« pravijo. »…delček tistega veselja, ki ga je živel sv. Frančišek in ga prinašal vsem ljudem, ki jih je srečeval.«


22.1.2023

Glasba Rahmaninova v orgelskih priredbah

Od skladateljevega rojstva letos mineva 150 let, od njegove smrti pa 80 let. Orgle ga v resnici niso prav dosti zanimale, kljub temu je občasno obiskal cerkev sv. Sulpicija v Parizu, kjer je na orgle igral njegov prijatelj Maurice Dupré. Oba skladatelja je družilo prijateljevanje z Nikolajem Medtnerjem, glasbenim ustvarjalcem, nad čigar klavirsko glasbo se je navduševal predvsem Dupré. Klavirska glasba Rahmaninova pa je bila pozneje v navdih številnim organistom in orgelskim ustvarjalcem, ki so jo priredili oz. transkribirali za orgle.


22.1.2023

V tednu molitve za edinost kristjanov – Z duhovno glasbo Williama Byrda

Od smrti tega vélikega angleškega poznorenesančnega skladatelja letos mineva 400 let. V mladosti je pisal liturgične skladbe za anglikansko cerkev, pozneje je postal katoličan in začel je ustvarjati glasbo za katoliško bogoslužje. Zavezanost katoliški veri, medtem ko je služil protestantskemu monarhu, je bila razlog za številne boleče paradokse in spore, nenehna čustvena napetost mu je bila hkrati v ustvarjalni navdih in kraljica ga je, vsemu navkljub, izredno cenila in občudovala.


18.1.2023

Samospevi Francisa Poulenca, 2. del

Tudi tokrat bo v ospredju samospevna glasba Francisa Poulenca, skladatelja, od čigar smrti letos mineva 60 let. Fiançailles pour rire je med Poulencovimi samospevnimi ciklusi za ženski glas najbolj znan in ga boste slišali najprej; skladatelj ga je ustvaril jeseni leta 1939. V vojni čas spada samospevna zbirka Metamorfoze, ki jo je Poulenc prav tako ustvaril na poezijo pesnice Louise Vilmorin. Da ni znal pisati le za glas, ampak tudi za klavir, instrument, ki ga je odlično obvladal, pa razodeva cikel Petih pesmi na poezijo Paula Eluarda.


15.1.2023

Musica sacra - Božična glasba z ansamblom The King's Singers

Božični čas po stari navadi traja vse do svečnice; do takrat so postavljene tudi jaslice in do takrat se pri liturgiji pojejo božične pesmi – ne le pri nas, tudi drugje po svetu. Pobožično razpoloženje si tokrat lahko pričarate z glasbo različnih tujih avtorjev: Francisa Poulenca, Herberta Howelsa, Ariela Ramireza, Mela Torméja in drugih, zvenela bo v izvedbi vokalnega ansambla The King's Singers.


13.1.2023

Uroš Krek

Posebna skladateljeva ljubezen so bila godala. Pravijo, da zmore več izraziti le še človeški glas. Tudi ta je bil Urošu Kreku zelo ljub. Tako godalom kot glasu je namenil precej skladb, vse je odel v osebna čustva. V zadnji oddaji o njegovem življenju in delu boste lahko prisluhnili: Rapsodičnemu plesu, Drugi sonati »Spominjanja« za violino in klavir, delu Inventiones ferales in eni izmed slovenskih ljudskih pesmi v njegovi priredbi.


12.1.2023

Uroš Krek

V četrti oddaji o skladatelju Urošu Kreku vas vabimo, da ob poslušanju te spoznate nekaj del, ki so nastala v zrelih letih avtorjevega življenja. Čeprav je ustvaril lepo število zborov in samospevov, nekatere med njimi ste lahko slišali v včerajšnji oddaji, je bil Krek vendarle predvsem ustvarjalec instrumentalne glasbe. Rad in poznavalsko je pisal zlasti za godalne instrumente. Mednje spada tudi današnja prva kom pozicija, poimenovana Vigoroso za violino in klavir, nastala leta 1991.


11.1.2023

Samospevi Francisa Poulenca, 1. del

30. januarja letos bo minilo 60 let od smrti Francisa Poulenca, skladatelja, ki je del svojega opusa posvetil tudi samospevom. Ustvarjal jih je na različne načine, preplet različnih glasbenih oblik je tudi sicer značilen za čas, v katerem je živel in v katerem so pesnike navdihovali slikarji, skladatelje pa pesniki. V 44-ih letih je ta véliki francoski glasbeni ustvarjalec napisal več kot 150 del za glas in klavir, še danes te kompozicije navdušujejo koncertno publiko po vsem svetu. Med seboj se razlikujejo po slogu in značaju, saj ga je pri ustvarjanju navdihovala pestrost francoske poezije – tako tiste iz preteklosti kot sodobnejše.


11.1.2023

Uroš Krek

V oddaji Skladatelj tedna bomo tokrat osvetlili nekaj del, v katera je Uroš Krek vnesel tudi prvine ljudske glasbe. Po končanem študiju kompozicije in dirigiranja na ljubljanski akademiji za glasbo v prvih povojnih letih je skladatelj ob urednikovanju na Radiu Ljubljana deloval tudi kot znanstveni sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani. Z njim je sodeloval vse do leta 1968, ko je bil povabljen za profesorja na akademijo za glasbo.


15.1.2023

Božična glasba z ansamblom The King's Singers

Božični čas po stari navadi traja vse do svečnice; do takrat so postavljene tudi jaslice in do takrat se pri liturgiji pojejo božične pesmi – ne le pri nas, tudi drugje po svetu. Pobožično vzdušje si tokrat lahko pričarate z glasbo različnih tujih avtorjev – Francisa Poulenca, Herberta Howelsa, Ariela Ramireza, Mela Torméja in drugih, zvenela bo v izvedbi vokalnega ansambla The King's Singers.


10.1.2023

Uroš Krek

Skladatelj tedna je tokrat Uroš Krek, vsestranski slovenski glasbeni ustvarjalec današnjega časa. Njegov opus obsega skoraj vse glasbene zasedbe; skladal je instrumentalna, vokalno-instrumentalna in vokalna dela, njegovo glasbeno ustvarjanje pa obsega tudi dramsko, scensko in filmsko glasbo. Resnobne refleksije in radoživa muzikalnost, klasicistično jasno oblikovana misel in ekspresivna izraznost so dvojice, ki si v njegovih delih stojijo nasproti, hkrati pa se združujejo v nedeljivo celoto.


9.1.2023

Uroš Krek

Pet oddaj Skladatelj tedna bo tokrat namenjenih skladatelju Urošu Kreku in vabimo vas, da jih preživimo skupaj ob spoznavanju njegove umetniške osebnosti in glasbe. Tega vsestranskega slovenskega glasbenega ustvarjalca prištevajo v tako imenovano prvo povojno generacijo skladateljev. Rodil se je leta 1922 v Ljubljani, tu je najprej obiskoval gimnazijo, potem pa pod mentorstvom Lucijana Marije Škerjanca in Danila Švare študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo. Z leti in desetletji se je izoblikoval v eno najpomembnejših glasbenih osebnosti na Slovenskem.


8.1.2023

Spavaj, Božje Detece

Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.


31.12.2022

Glasbeni poudarki

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.


30.12.2022

Glasbeni poudarki

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.


1.1.2023

Pojte Gospodu novo pesem

Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt