Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
128 prispevkov
Visoka pesem, imenovana tudi Canticum canticorum oz. Pesem vseh pesmi je del Stare Zaveze Svetega Pisma. Judovsko izročilo jo razlaga kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom, krščanstvo kot alegorijo Kristusa in njegove neveste -Cerkve, če pa pustimo simboliko ob strani, gre seveda lahko tudi za čisto ljubezensko izpoved oz. poezijo. Ljubezen je tudi tista, ki bi morala združevati tako krščanske, kot druge religije. A kakorkoli – delo je navdihnilo mnoge glasbene ustvarjalce različnih religioznih prepričanj, med njimi tudi nekatere slovenske.
Od njegovega rojstva letos mineva 170 let. »Kjer je samosvoj,« je o njegovi glasbi zapisal francoski glasbeni kritik Georges Jean-Aubry, »je njegovo čustvo čisto in plemenito in z ničimer nam ne vzbuja občutka, da se skuša vzdigniti nad nas. Nasprotno: to čustvo je nevsiljivo ob naši strani, prijazno razmišljajoče čaka, da bomo pozornost posvetili preprostim besedam trajne vrednosti, ki nam jih pripoveduje.« Pisal ni veliko, kar pa je ustvaril, je izpiljeno v vseh pogledih in taka so tudi njegova samospevna dela.
14. januarja bo minilo 150 let od rojstva Alberta Schweitzerja, organista, nemškega protestantskega teologa, popotnika, filozofa, zdravnika, pisatelja in Nobelovega nagrajenca za mir. Bil je eden prvih, ki je začel raziskovati simbole v Bachovih kompozicijah, zlasti tiste s teološkim pomenom. »Če kdo, je bil za to delo primeren Albert Schweitzer, tako po svojem teološkem, filozofskem kot glasbenem znanju,« se v predgovoru k Schweitzerjevi knjigi Johann Sebastian Bach – Glasbeni pesnik spominja francoski skladatelj in organist Charles Marie Widor, ki je pri raziskovanju Bachovih orgelskih del s Schweitzerjem tudi sodeloval. Knjiga v prevodu dr. Eda Škulja od leta 2018 obstaja tudi v slovenščini; iz nje bomo tokrat črpali presenetljive Schweitzerjeve misli in spoznanja o Bachovi glasbi, ki bo tokrat zvenela v historičnih posnetkih Alberta Schweitzerja.
20. januarja bo minilo 170 let od rojstva francoskega skladatelja Ernesta Chaussona. V njegovih skladbah se kažejo vplivi Richarda Wagnerja, Julesa Masseneta, Johannesa Brahmsa in Cesarja Francka, ki je bil tudi njegov učitelj. Stroka ga je dolgo obravnavala kot neizpetega, hkrati pa kot največji up francoske glasbe na prelomu z 19. v 20. stoletje. Nadaljnji razvoj in uveljavitev mu je onemogočila prezgodnja smrt, kljub temu so njegove skladbe danes vse bolj cenjene, med njimi samospevi in dela za glas in orkester.
Kolednice so pesmi, ki jih kljub sakralni vsebini pri bogoslužju skoraj ne srečamo. Obredno jih pojo in igrajo koledniki, ko predvsem v božičnem času vse do svečnice hodijo od hiše do hiše. Ker je koledovanje star, predkrščanski ljudski običaj, ki izvira iz rimskih časov, so ga prevzeli vsi tisti narodi, ki so ob preseljevanjih prihajali v stik z rimsko kulturo; kolednic zato ne poznamo le na Slovenskem, ampak širom po svetu.
6. januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil mnoge glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.
Na novega leta dan nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, za katero v resnici ne vemo, če sploh obstaja. Ali pa se jo zavemo šele takrat, ko se nam že izmuzne in odhiti naprej, neznano kam. Kot sreča, beži tudi čas, a vendar vse le kroži, v večnem krogu, ki se vsako leto sklene in znova začne. Večno obnavljanje in prenavljanje torej, ki so ju v svoja dela vtkali tudi samospevni skladatelji.
Pastorale so najbolj značilne orgelske skladbe, namenjene božičnemu času. S pastirskimi melodijami, ujetimi v orgelske piščali, se bomo z različnimi glasbenimi ustvarjalci sprehodili vse od baroka do današnjih dni.
Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je v različnih slogovnih obdobjih navdihnila božična zgodba oz.Jezusovo rojstvo. Pa ne le skladateljev, ki so ustvarili raznovrstne samospeve na božično tematiko, čar božiča odsevajo tudi ljudske pesmi, ki so v stoletjih doživele priredbe za glas in klavir.
P. Hugolin Sattner, skladatelj, od čigar smrti je letos minilo 90 let, je ustvaril zajetno število božičnih pesmi. S pretanjenimi poznoromantičnimi harmonijami in izredno spevnimi melodijami mu je vanje uspelo zajeti najgloblja čustva, ki se človeku porajajo ob rojstvu otroka - božjega Deteta Jezusa; prav zato si slovenskega božiča brez njegovih pesmi skoraj ne moremo več predstavljati.
V okviru cikla Obiski kraljice v živo 2024 je v nedeljo, 15. decembra, v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih. Orgle študira na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, na tokratnem koncertu pa se je predstavila z deli J. S. bacha, Primoža Ramovša, Camilla Saint- Saënsa in Maxa Regerja. Navdušenim poslušalcem se je zahvalila še z dvema, adventno obravanimia dodatkoma - Preludijem, z naslovom Zdaj razsvetljena je noč Andreja Missona in koralno predigro Cvet je vzbrstel prelepi Johannesa Brahmsa. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.
V nedeljo, 15. decembra 2024 ob 19. uri bo v okviru cikla Obiski kraljice 2024 in projekta - Talenti EU regij, v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih. Doma je prav iz Bleda, koncert, na katerem se bo predstavila z adventno in božično obarvano glasbo slovenskih in tujih avtorjev, pa je naslovila K svetlobi. V tokratni oddaji bo spregovorila o svojem življenju z glasbo in študiju na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, po njenem izboru bomo predvajali posnetke, ki so ob različnih priložnostih in na različnih orglah nastali v njeni interpretaciji, spoznali pa jo boste tudi kot skladateljico. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
