Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
120 prispevkov
V 92. letu starosti se je nedavno poslovil skladatelj Igor Štuhec. V njegovem opusu najdemo tudi samospevna dela in komorna inštrumentalno-vokalna dela. Kot je za program Ars nekoč povedal sam, se je z njimi skušal približati pesniški sporočilni vsebini in jo z ekspresivnimi tonskimi materiali posredovati javnosti.
Letos bo minilo 150 let od rojstva Franza Schmidta, dunajskega skladatelja, violončelista, pianista in organista. Njegov orgelski opus je po večini izvajalsko zahteven, posamezne skladbe pa zvočno barvite in v vseh pogledih kompozicijsko dovršene. Med organisti je gotovo najbolj priljubljen njegov maestetično zasnovani Preludij v D-duru, znan tudi kot Aleluja; skladatelj ga je pozneje vpletel v oratorij Knjiga s sedmimi pečati.
Zavetnika zdravnikov in lekarnarjev, ki godujeta v jesenskem času, sta tudi priprošnjika proti kugi. To je v današnjih časih morda dobro vedeti, beneški skladatelj Antonio Caldara pa maše v njuno čast gotovo tudi ni ustvaril brez razloga. Delo pomeni most med poznim barokom in klasicizmom, zaznamujejo ga ekspresivne in kromatične harmonije, spevna italijanska melodika in iznajdljivo oblikovane kontrapunktične linije.
Letos mineva 220 let od skladateljevega rojstva.Za časa življenja se je najbolj proslavil z operama Življenje za carja ter Ruslan in Ljudmila, cenjene pa so tudi njegove vokalne skladbe, med njimi sakralne in samospevi oz. romance, ki so vse po vrsti prežete s patosom in strastjo.
12. septembra letos je minilo 130 let od rojstva Antona Jobsta - skladatelja, organista in zborovodje, avtorja mnogih, v vseh pogledih dovršenih skladb z duhovno vsebino. S svojim ustvarjanjem in delovanjem je nedvomno prispeval nezanemarljiv delež k razvoju slovenske kulture. Najbolj seveda v Žireh, kjer je preživel večji del življenja in kjer je deloval skoraj na vseh področjih tamkajšnjega glasbenega življenja.
»Glasba, kadar je umetnost, mi je sporočilo neskončnega in najvišji dosežek človeškega duha. Ne ena sama, svetovna – kot napovedujejo futurologi – marveč različne glasbe sveta. Del teh sem in bom ostal,« je zapisal. Skoraj ni umetnikove skladbe, ki se ne bi zapisala med vrhunce naše ustvarjalnosti – pa naj bo na vokalnem, orkestralnem ali komornem področju. Tudi samospevnem.
»Če se človek v življenju nekaj nauči in zna to prenesti v glasbo, je to po navadi zelo pametno. Kako režem čebulo z najmanj solz? Tako je treba violino igrati, čim bolj lahkotno, čim bolj leno, čim bolj sproščeno..«, je menil Igor Ozim, letos preminuli slovenski violinist, ki velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Igrati na violino in na življenje, se nenehno učiti in ob tem poučevati druge, vse pa delati s srcem – to so bila njegova glavna življenjska poslanstva.
Tokrat bodo v ospredju orgelska dela Antona Jobsta, skladatelja, od čigar rojstva letos mineva 130 let. Obletnica sovpada tudi z datumom nastanka oz. postavitve orgel, s katerimi se je Jobst družil večji del svojega življenja, na katere je igral, improviziral in ob katerih je dirigiral – to so orgle slovenskega orglarskega mojstra Ivana Milavca, ki stojijo v župnijski cerkvi sv. Martina v Žireh.
Nedavno se je poslovil muzikolog, profesor in duhovnik Edo Škulj. Med drugim je oživil in dolga leta urejal revijo Cerkveni glasbenik, sodeloval z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU-ja, predaval na ljubljanski Orglarski šoli in Akademiji za glasbo, urejal je tudi oddaje o sakralni in orgelski glasbi na Programu Ars. Je avtor več kot 1000 strokovnih oz. znanstvenih člankov, med katerimi je več kot 50 knjig. Zaslužen je za transkripcijo celotnega Gallusovega opusa, dolga leta je v ljubljanski stolnici deloval kot organist pri ljudskem petju.
Vokalna glasba ima v opusu Lojzeta Lebiča, skladatelja, ki letos praznuje svoj življenjski jubilej - 90. rojstni dan, pomembno mesto, pa naj si gre za zborovska dela, obsežnejša vokalno-instrumentalna, scenska oziroma odrska dela ali samospeve. Njegovi samospevi so si med seboj različni, vsem pa je skupno dvoje: zavestna težnja po zlitosti med pevskim glasom in klavirjem ter izraznost, odprta v novoklasično razširjeno tonalnost.
Pesmi, ki se z vsebino dotikajo Marijinega rojstva, ni veliko; toliko več je pesmi z marijansko tematiko. Čas med velikim in malim šmarnom, to je med 15. avgustom in 8. septembrom je namreč namenjen tudi romanjem k Marijinim cerkvam. Teh pa je, tudi na Slovenskem, na pretek. In kaj največkrat spremlja romarje na poti? Poleg molitve seveda pesem, saj pravijo, da »kdor poje, trikrat moli.«
