Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za resno glasbo

Polona Gantar

43 prispevkov



25.9.2022

Ob 20.obletnici Slovenskega orgelskega društva - z orgelskemi improvizacijami k nememu filmu Zora:pesem dveh ljudi

Slovensko orgelsko društvo je v preteklem letu zaznamovalo 20 let svojega delovanja; zaradi epidemije so jubilejno praznovanje zamaknili v letošnje leto, osrednji dogodek pa priredili v soboto, 17. septembra, v Slovenski filharmoniji. Zamislili so si ga inovativno in posebno, kakršne so tudi orgle kot inštrument. Na glasbeno-vizualnem dogodku, imenovanem Orgelski kino, so kot spremljava k nememu filmu Zora: pesem dveh ljudi Friedricha Wilhelma Munraua zvenele orgelske improvizacije francoskega organista Baptista Floriana Marleja Ouvrarda.


25.9.2022

Na Slomškovo nedeljo - s Slomškovimi pesmimi

24. septembra, goduje škof in slovenski narodni buditelj Anton Martin Slomšek. Prav on je bil tisti, ki je sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na današnjem Avstrijskem prenesel v Maribor – to je bil hkrati prvi korak k določitvi slovenske meje na Dravi. Zaslužen pa je tudi za številna druga dejanja, ki jih je kot velik rodoljub in predan duhovnik storil za svoj narod: leta 1852 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Mohorjeva družba, leta 1853 je izdal pevski učbenik, v Celju je na novo ustanovil orglarsko šolo, z ustanavljanjem nedeljskih šol pa je širil izobrazbo med najnižje sloje ljudi. Bil pa je tudi pesnik. Njegove pesmi so take, kot je bil on sam – optimistične in veselega duha; nekatere med njimi boste v uglasbeni obliki slišali tudi v tokratni oddaji.


25.9.2022

Anton Martin Slomšek in glasba

V teh dneh mineva 160 let od njegove smrti. »Ptico boš spoznal po petju, človeka tudi: ako lepo poje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno – se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilosti srca se glasijo pesmi in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo«, je zapisal. Za pesmi je poskrbel kot pesnik in kot avtor melodij – večinoma so optimistične in veselega duha, kot je bil sam.


21.9.2022

Samospevi Aleksandra Zemlinskega, 4. del

Tudi tokratno oddajo posvečamo glasbi Aleksandra Zemlinskega, skladatelja, od čigar smrti letos mineva 80 let. A ne le zato – dela tega avstrijskega glasbenega ustvarjalca judovskega in malo tudi slovanskega izvora pomenijo most med pozno romantiko in modernističnimi slogi 20. stoletja. In čeprav ni šel po poti Schönberga, mu je bil tá najzvestejši in najbližji spremljevalec – njegove kritične komentarje je Zemlinski cenil in jih v celoti sprejemal. Oba pa sta bila dejavna tudi v dunajskem Društvu ustvarjalnih glasbenikov, ki je postalo vzor poznejšemu Društvu za zasebne glasbene nastope. Dela Zemlinskega so se v teh glasbenih krogih stalno izvajala – že v prvi sezoni je poleg njegovega Drugega godalnega kvarteta zvenelo Šest pesmi op. 13, v orkestralni različici.


14.9.2022

Samospevi Aleksandra Zemlinskega, 3. del

"Moj čas pride po moji smrti," je Zemlinski zapisal nekoč. Lahko pa bi dodali, da njegov čas šele prihaja, saj se njegova glasba, tudi številni samospevi, po koncu druge svetovne vojne dolgo časa skoraj ni izvajala. Razloge za to lahko iščemo v duhu časa, ki je od umetnikov zahteval predvsem novosti, prekinitve s starim ter eksperimentiranje. Zemlinski se za popoln prelom z ustaljenim načinom komponiranja ni odločil in danes velja za predstavnika visoke ekspresionistične zadnje faze tonalne glasbe, ki jo je obogatil z nadvse senzibilno uporabo orkestra in zvočno izrabo instrumentarija. V simfonično preobleko je večkrat odel tudi svoje samospeve oz. pesmi.


18.9.2022

Psalmi Aleksandra Zemlinskega

Letos mineva 80 let od skladateljeve smrti. Z vero in politiko se ni ukvarjal prav dosti, čeprav je izhajal iz versko in narodnostno zelo zanimive družine - oče Adolf je bil katoličan, mati se je rodila v Sarajevu – očetu sefardskemu Judu in materi bosanski muslimanki. Vsa družina se je zatem spreobrnila v judovstvo in Zemlinski je odraščal kot Jud, pozneje se je spreobrnil v protestantizem. Čeprav je ustvaril sorazmerno malo glasbe z duhovno vsebino, danes njegove uglasbitve Psalmov št. 13, 23 in 83 uvrščamo med njegova najboljša dela.


18.9.2022

Žalostna Mati Božja in Povišanje sv. Križa - dva jesenska cerkvena praznika v glasbi

Oba praznika se nanašata na Jezusovo trpljenje, zaradi zgodovinskega ozadja sta na jesenskem koledarju in ne sredi postnega časa, ki je spomladi in kot bi morda pričakovali. Na Jezusovo in Marijino trpljenje pa se nanaša tudi glasba, polna bolečine, žalosti in sočutja. Skladatelji so se pri slikanju trpljenja posluževali tonske simbolike – kromatike oz. poltonov, ki po baročnem nauku o afektih pomenijo bolečino ter tako imenovanega križanja glasov, ki s tonskimi skoki v posameznih glasovnih linijah ustvarjajo podobo križa.


11.9.2022

Pesmi za praznik Marijinega imena

Cerkveni praznik Marijinega imena je 12. septembra. Morda nenavadno poimenovanje, a kaže predvsem na pestrost češčenja Marije v nekdanjih in današnjih časih. V ozadju pa je še druga zgodba. Praznik v čast Marijinemu imenu so leta 1513 uvedli v Španiji in sicer v zahvalo za zmago krščanske vojske pod poveljstvom poljskega kralja Jana Sobieskega nad Turki. Tí so takrat ogrožali celotno evropsko celino, odločilna je bila bitka pred Dunajem 12. septembra 1683; tedanji papež Inocenc 11. je zato prav takrat zapovedal praznik za vso Cerkev. Dolgo so ga obhajali na nedeljo po malem šmarnu – prazniku Marijinega rojstva, ki je 8. septembra, papež Pij 10. ga je prestavil na 12. september. V čast Marijinemu imenu je skozi čas nastalo nekaj glasbe, tudi izpod peresa slovenskih skladateljev.


11.9.2022

Glasba za mali šmaren

Praznik Marijinega rojstva ali po ljudsko mali šmaren izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki je bila po izročilu bazilika, posvečena sv. Ani, Marijini materi. Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo, a praznik se je postopno in na različne načine skozi stoletja vseeno razširil po Evropi. Marijo in njen rojstni dan pa so v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki, med njimi sv. Hildegarda, nekaj pesmi na to temo so ustvarili tudi slovenski skladatelji.


7.9.2022

Samospevi Aleksandra Zemlinskega, 2.del

Dela Zemlinskega se po 2. svetovni vojni skoraj niso več izvajala, ponovno so v večji meri oživela skupaj z Mahlerjevimi deli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Letošnje leto, ko mineva 80 let od smrti Zemlinskega, pomeni zato priložnost, da ponovno obudimo spomin na življenje in delo tega avstrijskega poznoromantičnega skladatelja judovskih in deloma slovanskih korenin - predniki njegovega očeta so namreč izhajali iz Slovaške, mati pa se je rodila sefardskemu judu in materi Bosanki v Sarajevu. Za Slovence pa je Zemlinski zanimiv še na drug način - bil je namreč učitelj Josipa Ipavca, skladatelja, katerega resničen pomen v Sloveniji prav tako odkrivamo šele v zadnjem času.


4.9.2022

Vilma Bukovec

Nocojšnjo oddajo Nedeljski glasbeni portret posvečamo slovenski sopranistki mednarodnega slovesa Vilmi Bukovec.


4.9.2022

Cesar Franck in njegovi sodobniki

Od rojstva Cesarja Francka je letos minilo 200 let. Njegove orgelske skladbe danes veljajo za izredno dovršene, čustvene in prefinjene v uporabi kompozicijskega sloga. Zajemal je iz različnih glasbenih izvirov, kot glasbeno osebnost pa so ga gotovo izoblikovali tudi nekateri pomembnejši glasbeni dogodki 19. stoletja. Ko je bil Beethoven star pet let, se je naučil igrati klavirski koncert še živečega Johanna Nepomuka Hummla. Liszta je preživel za štiri leta, dočakal, da je Debussy uglasbil in objavil Pet Baudelairejevih pesmi, ter slišal Tod und Verklärung, mojstrsko simfonično pesnitev Richarda Straussa. Zelo različni slogi in pogledi na glasbo torej, svoje ideje in poglede je v svoja dela nevsiljivo vtkal tudi sam in s tem vplival na marsikoga, predvsem s svojimi poznimi deli.


2.9.2022

Ubald Vrabec, 5. del

V zadnjem obdobju svojega življenja, po upokojitvi, ko je sklenil svoje službovanje na Glasbeni matici v Trstu, je Ubald Vrabec nadaljeval s komponiranjem, vodenjem zbora Jacobus Gallus, sodelovanjem na zborovodskih tečajih, pisanjem člankov za različne časopise in revije, pa tudi z delovanjem v kulturnih organizacijah in ukvarjanjem s politiko. »Politika ali glasba: to je zdaj vprašanje,« je bil podnapis pod njegovo karikaturo v satiričnem listu 1. april leta 1969. Kot je sam povedal, do politike nikoli ni bil brezbrižen, saj je bil velik domoljub in vsestranski kulturni delavec. A vendar je vedno pretehtala glasba. Navdiha v »romanticističnem smislu« pri ustvarjanju ni priznaval, prisegal pa je na delo, trud in voljo, kar edino prinese rezultate.


4.9.2022

Skladatelj Ivan Šček – ob 50. obletnici smrti

»V svojih delih se predvsem trudim, da bi odražal to, kar čutim. Ni me sram povedati, da sem srečen, pa tudi da jočem in trpim, ker vidim toliko gorja in trpljenja okrog sebe«, je zapisal skladatelj Ivan Šček, od čigar smrti letos mineva 50 let. Ustvarjal je tudi sakralna dela, njegov skladateljski slog pa odseva globoko katoliško kulturo in nemirno preizpraševanje človeka, ki je z velikimi upi spremljal in v svoje okolje vnašal prenovitvene tokove drugega vatikanskega koncila.


4.9.2022

Pred praznikom Marijinega rojstva

Pred praznikom Marijinega rojstva, pri nas znanega tudi kot mali šmaren ali ponekod mala gospójica, vas vabimo k poslušanju sakralne glasbe, namenjene za ta dan. Katoličani in pravoslavni ga praznujejo osmega septembra, del Pravoslavne cerkve, ki se še ravna po julijanskem koledarju, trinajst dni pozneje, evangeličani pa ga ne poznajo, tako kot ne poznajo čaščenja Marije, Kristusove matere.


1.9.2022

Ubald Vrabec, 4. del

Ubald Vrabec je bil vsestranski glasbenik - zborovodja, violinist, pa tudi izvrsten pedagog, publicist in predavatelj. V njegovi zapuščini je ohranjenih nekaj zapisov predavanj, ki jih je imel ob različnih priložnostih in na katerih je govoril o glasbi, vokalni tehniki in zborovodstvu. Vodenje zborov mu je bilo poleg skladanja najbližje, njegova razmišljanja o načinih zborovodstva in napakah, ki jih pri tem delajo zborovodje, pa so posebej zanimiva: »Neštetokrat se mi je ob opazovanju kakega zbora na nastopu vsiljevala misel: Kako bi ti pevci sproščeno, živo podali to pesem, ko bi ne imeli pred seboj pevovodje, ki jih s svojim dirigiranjem moti in zadržuje,« je zapisal v enem izmed njih. »Druga napaka je težnja po mahanju tudi tam, kjer se nič ne zgodi. Videl sem pevovodjo odmahati pavze, mahati med eno kitico in drugo, mahati tam, kjer mora zbor vzdržati kak daljši akord…« O takih in podobnih nesmislih, ki pevcem otežujejo dobro izvedbo, je predaval tako posvetnim kot cerkvenim zborovskim sestavom ter njihovim zborovodjem; vseskozi je po malem namreč ustvarjal tudi glasbo z nabožno vsebino.


31.8.2022

Samospevi Aleksandra Zemlinskega, 1. del

Od skladateljeve smrti letos mineva 80 let. Na njegov kompozicijski slog so vplivali Brahms, Wagner in Schönberg, skladatelji, ki so utrdili pozno romantiko in utrli pot modernizmu 20. stoletja. A čeprav se je Zemlinski v svojih delih po njih zgledoval, je ubral drugačno glasbeno pot. Meje tonalnosti je zelo razširil, ni pa prešel v atonalnost ali začel ustvarjati v tako imenovani dvanajsttonski tehniki kot njegov prijatelj in svak Arnold Schönberg. Poznejša dela Aleksandra Zemlinskega tako vsebujejo predvsem prvine neoklasicizma ali celo jazza. In seveda poznoromantike. Tudi samospevi, ki jih je napisal lepo število.


31.8.2022

Ubald Vrabec, 3. del

Svoj kompozicijski slog si je Ubald Vrabec izoblikoval postopoma, glavne poteze svojega glasbenega izraza pa je nedvomno začrtal že v mladosti, ko se je bil primoran iz rojstnega Trsta najprej preseliti v Argentino, nato v Maribor, kjer je živel in ustvarjal vse do začetka 2. svetovne vojne. Tam je napisal tudi prve, krajše instrumentalne skladbe, brez vokalnih pa tako in tako ni mogel, saj je ves čas vodil tudi zbore - moška zbora Grafika in Jadran, zatem Kolo, ki ga je poimenoval po nekdanjem tržaškem zboru.


30.8.2022

Ubald Vrabec, 2. del

Korenine osebnega sloga Ubalda Vrabca izhajajo iz časa študija kompozicije pri prof. Vitu Leviju na tržaškem glasbenem konservatoriju Giuseppa Verdija. Takrat se je navduševal za Richarda Wagnerja in doma je imel klavirske izvlečke nekaterih njegovih oper: Mojstre pevce iz Nürnberga in Lohengrina. V tistem času se ni mogel izogniti niti vplivom ruskih skladateljev: Musorgskega, Rahmaninova in Glinke, poln navdušenja se je poglabljal tudi v Bachove umetnine. Glasba tega vélikega baročnega mojstra mu je bila vzor pri ustvarjanju vokalnih del, pa tudi glasba Orlanda di Lassa, Jacobusa Gallusa in Giovannija Pierluigija da Palestrine. Na ta način si je širil glasbena obzorja in poglabljal kompozicijsko znanje. A to so bili le pripomočki. »V umetnosti - v glasbi - ne najdete avtorja, ki ne bi bil napreden, ki ne bi »ubiral svoja pota, nova izrazna sredstva,« je menil.


29.8.2022

Ubald Vrabec, 1. del

Slovensko glasbeno kulturo je zaznamoval s številnimi svojimi vokalnimi in instrumentalnimi deli, deloval pa je tudi kot zborovodja, dirigent, pedagog in neutrudni kulturni delavec na Tržaškem, kjer se je rodil in preživel večino življenja. V komponiranju je sledil tradicionalni glasbeni govorici, a vendar je hodil svojo pot. Po številu in priljubljenosti v njegovem skladateljskem opusu prevladujejo zborovska dela, čeprav v njem najdemo tudi skladbe za orkester, različne komorne zasedbe ali solistične instrumente.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt