Na prvi pogled se zdi zamisel sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja zložiti simfonično pesnitev skoraj neovrgljiv dokaz, da ustvarjalec živi v svetu preteklosti, v neprebojnem vakuumu tradicionalistične ideologije. A že po prvih zvokih simfonične pesnitve "Sibirski vetrovi" iz leta 1984 je vse drugače, saj je Boris Čajkovski razumel obliko simfonične pesnitve kot programsko delo, zvočni program pa je divja, neukrotljiva, kruta in neskončno prvinska narava širne severne sibirske krajine.

Igor Krivokapič