Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7 prispevkov
Življenjska in umetniška pot Eduarda Tubina se je začela v Estoniji na zahodni obali Čudskega jezera s piskanjem prašičem na paši, končala pa v Stockholmu. Tam se je pol življenja v prostovoljnemu izgnanstvu preživljal kot skromen uradnik v knjižnici Drottningholmskega glasbenega gledališča, kjer je uredil celotno zakladnico švedske baročne glasbe. Osma simfonija sodi med Tubinove najboljše in je bila prva po drugi svetovni vojni, za katero so prvo izvedbo pripravili v njegovi domovini.
Leta 1944 je v Estonijo po treh letih nemške okupacije znova vkorakala Rdeča armada. Tedaj se je Tubin odločil, da bo zapustil domovino, ter je skupaj z ženo Eriko in dvema sinovoma pobegnil v Stockholm. V tem obdobju je ustvaril večino svojih simfonij, koncertov in drugih del. Leta 1954 je ustvaril šesto simfonijo, ki tako v značaju glasbe kot v načinu orkestracije kaže vpliv glasbe Sergeja Prokofjeva.
Umetniška in življenjska zgodba Eduarda Tubina se zrcali v nizu desetih simfonij, enega najtehtnejših tovrstnih opusov v prejšnjem stoletju. Tretjo simfonijo je ustvaril leta 1940. Dirigent Olaav Roots je delo označil s temi besedami: "Obup, trdovratnost in sovraštvo, ki so prevzeli ljudstvo, ki je hrepenelo po izgubljeni neodvisnosti, so našli svoj glasbehi izraz v Tubinovi Tretji simfoniji. Ta raste kot strastna himna, ki je močan izraz samozavesti in notranje moči ter hkrati junaški poziv k pravičnosti. Sporočilo je bilo poslušalstvu v hipu jasno in glasbo je nagradilo z navdušenim odobravanjem!"
Če že Prva simfonija Eduarda Tubina s svojo temačno, a hkrati tudi čvrsto in kleno govorico opozori na močno ustvarjalno osebnost majhnega naroda, ki se je odločil stopiti iz sence neprepoznavnosti, je njegova Druga s podnaslovom Legendarna še temeljiteje usmerjena.
Eduard Tubin je največji estonski glasbeni ustvarjalec. Rodil se je v majhni ribiški vasici Torila na estonski obali Čudskega jezera 8. junija 1905. Njegov oče je bil ribič in krojač, a hkrati tudi ljubiteljski glasbenik, ki je v vaški godbi igral trobento in pozavno. Oče je svojo ljubezen do glasbe prenesel tudi na otroke, in tako je Eduard že zgodaj spoznal glasbo.
Leta 2000 je John Corigliano ustvaril Simfonijo št. 2, zanjo pa je dobil Pulitzerjevo nagrado. V svojem skladateljskem stavku je John Corigliano dosegel zgledno zlitje med tradicionalnimi okviri visoke glasbene kulture zahodnega sveta, vplivi radikalnega modernizma dvajsetega stoletja ter postmodernističnimi zvočnimi iskanji.
Leta 1935 rojeni Samuel Jones, vse življenje uspešen ameriški profesor glasbe, je leta 1997 postal gostujoči skladatelj Simfoničnega orkestra iz Seattla. Zaradi spleta več srečnih naključij je leta 2005 ustvaril drzno zastavljeni Koncert za tubo in orkester.
