Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 70. Festivalu Ljubljana 2022 so gostovali ugledni italijanski orkester I virtuosi Italiani / Italijanski virtuozi z mezzosopranistko Danielo Pini ter glasbeniki komornega ansambla z uveljavljeno slovensko hornistko Zoro Slokar Predstavili bomo posnetke s koncerta uglednega komornega orkestra I virtuosi Italiani / Italijanski virtuozi, ki je nastopil na 70. Festivalu Ljubljana 2022. Komorni orkester Italijanski virtuozi so ustanovili leta 1989 in že več kot tri desetletja sodeluje z uglednimi solisti in dirigenti ter nastopa v najpomembnejših gledališčih in na koncertnih prizoriščih po svetu. Italijanski virtuozi so posneli že več kot 50 glasbenih albumov in prejeli vrsto prestižnih nagrad, orkester vodi koncertni mojster Alberto Martini, ki je od leta 2006 tudi njegov umetniški vodja. Za koncert na 70. Festivalu Ljubljana so pripravili barvit spored poznobaročne glasbe v spletu instrumentalnih del in arij iz oper in oratorija Antonia Vivaldija, Francesca Geminianija in Georga Friedricha Händla. Kot solistka je nastopila uveljavljena mezzosopranistka Daniela Pini. V drugem delu Komornega studia poslušajte skladbe za pihalne zasedbe in pihala, ki so jih ugledni glasbeni umetniki izvedi na 70. Festivalu Ljubljana: flavtistka Elizaveta Ivanova, oboist Emanuel Abbühl, klarinetist François Dahl, fagotist Ole Kristian Dahl, hornistka Zora Slokar, Slovenka, ki igra prvi rog v Simfoničnem orkestru italijanske Švice v Luganu, in pianistka Elina Gotsouliak. Predstavili bodo raznolik izbor del za komorne zasedbe: Štiri skladbe op. 5 Albana Berga, Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, op. 16, Ludwiga van Beethovna in Kvartet št. 1 v F-duru za pihala Gioacchina Rossinija.
Drugega marca letos se je za vedno poslovil eden najpomembnejših jazzovskih saksofonistov in skladateljev – Wayne Shorter, star je bil 89 let. V oddaji bomo v Shorterjev spomin predvajali izbor skladb iz njegovega bogatega ustvarjalnega opusa, ki jih je napisal za znamenito fusion zasedbo Weather Report.
»Zdravljenje raka pozna različna obdobja in trenutno smo v obdobju imunoterapije,« je povedal akademik prof. dr. Gregor Serša, vodja odseka za eksperimentalno onkologijo na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana. »To je pristop, ki želi spodbuditi oz. omogočiti organizmu samemu, da s svojim imunskim sistemom ali s pomočjo dodatnega imunskega zdravljenja premaga rakave celice.« V Sloveniji prav zdaj poteka prva faza klinične raziskave o uporabi genske terapije pri zdravljenju kožnega raka. Kako deluje tovrstna terapija in kaj obeta, izveste v tokratnih Podobah znanja.
Komunikacija v sodobni digitalizirani družbi poteka kjerkoli in kadarkoli. Pošiljamo si tekstovna sporočila, delimo fotografije in se pogovarjamo prek videoklicev. Tako kot druge vidike vsakdanjega življenja tudi sodobna partnerska razmerja močno zaznamuje tehnologija, ki pa je v resnici že od nekdaj del intimne komunikacije. Če so bili prvi ženitni posrednik časopisi z osebnimi oglasi, imajo to vlogo danes aplikacije za pametne telefone, ki so izjemno priljubljeno in razširjeno orodje za spoznavanje ljudi in dogovarjanje za intimna srečanja. Tinder, Grinder, Badoo, Bumble, Her, Feeld – tukaj uporabnice in uporabniki v Sloveniji izbirajo potencialne intimne partnerke in partnerje. Kako? To raziskuje Anamarija Šiša, doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
V središču tokratne Kulturne panorame bosta pisatelj Roman Rozina in njegov roman Sto let slepote; zanj je prejel nagrado kresnik, ki jo pri časopisu Delo namenjajo najboljšemu romanu leta. Predstavili bomo festivale Ljubljana, Lent in Ana Desetnica, ki se začenjajo v teh dneh. Govorili bomo o razstavah V Ukrajini / Iz Ukrajine in Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki sta na ogled v Ljubljani. Za konec pa bomo povzeli dogajanje na simpoziju o umetnostni in arhitekturni dediščini plemstva med starimi in novimi režimi, ki je bil pred dnevi na ZRC SAZU v Ljubljani.
Bolj ko se danes na vse več področjih zanašamo na pomoč umetne inteligence, bolj pereče je vprašanje, ali bomo te vplivne tehnologije znali uporabljati na transparenten in etičen način. Prevladujoči trendi ne gredo v to smer, možnosti za nadzor in manipulacijo, ki jih umetna inteligenca omogoča, se že nazorno kažejo. Ali je mogoče razvoj in rabo umetne inteligence smiselno preusmeriti? Kako se tega lotiti? To so vprašanja, ki jih želijo nasloviti v sveže ustanovljenem Mednarodnem raziskovalnem centru za umetno inteligenco, ki je pod okriljem Unesca spomladi zaživel v Ljubljani. Ta vprašanja odpiramo tudi v Glasovih svetov z raziskovalcem umetne inteligence in glasnikom digitalnih tehnologij Slovenije Markom Grobelnikom. Foto: Pixabay
