Širša glasbena javnost je Johanna Sebastiana Bacha dolgo cenila predvsem kot sijajnega virtuoza na orglah. Vse do romantičnega navdušenja nad preteklostjo v prvi polovici 19. stoletja je njegovo glasbo poznal razmeroma ozek krog učencev in navdušencev, med katerimi sta bila tudi Mozart in Beethoven. Velike zasluge za vnovično oživitev njegovih del po navadi pripisujejo Felixu Mendelssohnu Bartholdyju. Ta je v Berlinu ustanovil zbor za študij Bachove glasbe in leta 1829 z več kot stopetdeset pevci prvič po skladateljevi smrti izvedel Matejev pasijon. Dotlej so menili, da je delo povsem nemogoče uspešno oživiti v celoti, izvedba mladega Mendelssohna pa je bila tako prepričljiva, da so koncert še dvakrat ponovili.

Domen Marinčič